Vlada predlaga 14 pokrajin, končno podobo pokrajin pa bodo jeseni določili poslanci. Foto: RTV SLO
Vlada predlaga 14 pokrajin, končno podobo pokrajin pa bodo jeseni določili poslanci. Foto: RTV SLO

Zanimive delitve se pojavljajo tudi v Prlekiji, saj menijo, da je njihova identiteta z vključitvijo v Pomursko pokrajino ogrožena.

Prešernov trg v Ljubljani
Osrednja regija močno prednjači pred drugimi po velikosti in zaslužku. Foto: RTV SLO
Vlada o pokrajinski zakonodaji

Zakonska besedila imajo načelno podporo tudi v opoziciji, tako da po pričakovanjih težav s podporo ne bo. Predlogi zakonov, ki jih je tokrat sprejemala vlada - zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin ter zakon o volitvah v pokrajinah - določajo naloge in pristojnosti pokrajin, njihovo financiranje ter volitve v pokrajinske organe. DZ naj bi jih sprejel septembra.

14 pokrajin nič dražjih od zdajšnje ureditve
Po predlogu naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, ključen pa bo zakon o njihovi ustanovitvi, ki bo določal njihova imena, območja in sedeže. Za njegovo sprejetje ga bosta morali podpreti vsaj dve tretjini poslancev. Pristojni poudarjajo, da njihova ustanovitev ne bo pomenila dodatnega finančnega bremena.

Glavni namen uvajanja pokrajin je decentralizacija oblasti. Po predlogu resornega ministra Ivana Žagarja bodo na pokrajine prenešene pomembne upravne naloge, nekateri župani pa pri tem izražajo bojazen pred povečevanjem birokracije in morebitnim podvajanjem pristojnosti med pokrajinami in državo.

Pokrajine naj bi zaživele čez dve leti
Ustanavljanje pokrajin so omogočile ustavne spremembe pred slabim letom dni, vlada pa s sprejemanjem zakonodaje zamuja okoli pet mesecev. Po načrtih naj bi pokrajine dobili leta 2009.

Pokrajine

Št. prebivalcev

BDP Slovenija

BDP EU

Osrednjeslovenska

498.024

142,9

114,3

Primorska

104.180

103,2

82,5

Gorenjska

200.421

86,1

68,9

Goriška

118.391

95,8

76,6

Savinjska

198.298

82

65,6

Savinjsko-Šaleška

61.500

111,9

89,5

Dolenjska

139.860

90,9

72,2

Pomurska

124.933

69

55,2

Notranjska

50.922

77

61,5

Podravska

237.393

90,2

72,1

Spodnjedravska

87.786

69,3

55,4

Koroška

74.059

77,5

61,9

Posavska

70.841

79,6

63,6

Zasavska

45.584

71,8

57,4

BPD Slovenija = 100
BDP EU = 100

Lobiranje že v polnem teku
Župani in lokalna okolja imajo dva meseca časa, da se opredelijo do vladnega predloga, pri čemer bo verjetno najbolj pomembno to, kje bo sedež pokrajin. Lobiranje naj bi bilo že v polnem teku. Zanimive delitve se pojavljajo tudi v Prlekiji, saj menijo, da je njihova identiteta z vključitvijo v Pomursko pokrajino ogrožena, zato zahtevajo svojo pokrajino ali pa preimenovanje Pomurja v Pomurje-Prlekija ali obratno.

Sicer pa, kot je razvidno iz preglednic, bi največ prebivalcev zajela Osrednjeslovenska pokrajina, ki bi imela nekaj manj kot pol milijona prebivalcev. Najmanjša bi bila Zasavska pokrajina s slabimi 45.600 prebivalci. Po pričakovanjih je ekonomsko najmočnejša spet Osrednjeslovenska, saj je BDP na prebivalca skoraj 143-odstoten glede na povprečje, ki je 100. Najšibkejše bo Pomurje, ki doseže le 69-odstoten povprečni slovenski BDP.

M. K.

Zanimive delitve se pojavljajo tudi v Prlekiji, saj menijo, da je njihova identiteta z vključitvijo v Pomursko pokrajino ogrožena.

Vlada o pokrajinski zakonodaji