Zakonska besedila imajo načelno podporo tudi v opoziciji, tako da po pričakovanjih težav s podporo ne bo. Predlogi zakonov, ki jih je tokrat sprejemala vlada - zakon o pokrajinah, zakon o financiranju pokrajin ter zakon o volitvah v pokrajinah - določajo naloge in pristojnosti pokrajin, njihovo financiranje ter volitve v pokrajinske organe. DZ naj bi jih sprejel septembra.

14 pokrajin nič dražjih od zdajšnje ureditve
Po predlogu naj bi bila Slovenija razdeljena na 14 pokrajin, ključen pa bo zakon o njihovi ustanovitvi, ki bo določal njihova imena, območja in sedeže. Za njegovo sprejetje ga bosta morali podpreti vsaj dve tretjini poslancev. Pristojni poudarjajo, da njihova ustanovitev ne bo pomenila dodatnega finančnega bremena.

Glavni namen uvajanja pokrajin je decentralizacija oblasti. Po predlogu resornega ministra Ivana Žagarja bodo na pokrajine prenešene pomembne upravne naloge, nekateri župani pa pri tem izražajo bojazen pred povečevanjem birokracije in morebitnim podvajanjem pristojnosti med pokrajinami in državo.

Pokrajine naj bi zaživele čez dve leti
Ustanavljanje pokrajin so omogočile ustavne spremembe pred slabim letom dni, vlada pa s sprejemanjem zakonodaje zamuja okoli pet mesecev. Po načrtih naj bi pokrajine dobili leta 2009.

BPD Slovenija = 100
BDP EU = 100

Lobiranje že v polnem teku
Župani in lokalna okolja imajo dva meseca časa, da se opredelijo do vladnega predloga, pri čemer bo verjetno najbolj pomembno to, kje bo sedež pokrajin. Lobiranje naj bi bilo že v polnem teku. Zanimive delitve se pojavljajo tudi v Prlekiji, saj menijo, da je njihova identiteta z vključitvijo v Pomursko pokrajino ogrožena, zato zahtevajo svojo pokrajino ali pa preimenovanje Pomurja v Pomurje-Prlekija ali obratno.

Sicer pa, kot je razvidno iz preglednic, bi največ prebivalcev zajela Osrednjeslovenska pokrajina, ki bi imela nekaj manj kot pol milijona prebivalcev. Najmanjša bi bila Zasavska pokrajina s slabimi 45.600 prebivalci. Po pričakovanjih je ekonomsko najmočnejša spet Osrednjeslovenska, saj je BDP na prebivalca skoraj 143-odstoten glede na povprečje, ki je 100. Najšibkejše bo Pomurje, ki doseže le 69-odstoten povprečni slovenski BDP.

M. K.