Predsednik DZ-ja Milan Brglez je v uvodnem nagovoru pojasnil, da so se s podpisom ene izmed rimskih pogodb, natančneje pogodbe o Evropski gospodarski skupnosti (EGS), ki je bila podpisana leta 1957, razvili zametki gospodarskega in političnega povezovanja Evrope kot odgovora na latenten nacionalizem. Od takrat dalje se je Evropa širila in postala zgled drugim. Vendar si ob obletnici ne smemo zatiskati oči pred izzivi, ki so pred EU-jem danes in dokazujejo, da evropski integracijski procesi še niso končani, je povedal Brglez.

Na slavnostni seji je opomnil, da bo Slovenija svoje mesto vedno iskala v najbolj povezanem delu evropske integracije, saj tako kot druge članice ne more sama obvladati najbolj perečih izzivov.

Predsednik zunanjepolitičnega odbora DZ-ja Jožef Horvat (NSi) je prepričan, da Evropa nedvomno potrebuje prenovo. Slovenija želi pri tem sodelovati in utrjevati vrednote EU-ja.

"V naslednjih 60 letih je cilj spraviti papirno Evropo v realno življenje, le tako bomo lahko okrepili njeno vlogo in dosežke. To je naloga vsakogar izmed nas in vas," pa je poudaril predsednik odbora za zadeve EU-ja Kamal Izidor Shaker (SMC).

Integrirana Evropa je nujnost
Ustavni sodnik Ernest Petrič je opozoril, da je današnji svet precej drugačen od tistega pred 60 leti. Povezana, integrirana Evropa je po njegovih besedah nujnost, saj nobena država članica ne more preživeti sama. Dodal je, da prihaja čas premisleka in presoje tudi o zdajšnjem pravnem okviru, saj Lizbonska pogodba po njegovem mnenju ni več ustrezna, ljubljanska pobuda pa kaže, kakšen bi bil primeren okvir.

Izredna profesorica prava na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik je med drugim opozorila na razhajanja med vzhodnimi in zahodnimi članicami Unije glede pomembnih vprašanj in izpostavila, da je izredno pomembno, da EU ostane skupnost, ki temelji na vladavini prava.

Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa je ocenila, da je Slovenija dobro izkoristila priložnosti v EU-ju, vendar je marsikatero tudi zapravila, zato so jo številne članice prehitele.

Slavnostne seje v DZ-ju so se med drugim udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, poslanci državnega zbora, poslanci iz Slovenije v Evropskem parlamentu, predstavniki državnega sveta ter drugi visoki predstavniki Slovenije in drugih držav.