Danes slavimo ženske. Mnogo je takih, ki družbo podpirajo bolj, kot jim ta prizna njihov prispevek. Neenakovrednost med spoloma je še vedno velika težava, še posebej izrazita je na podeželju. To je potrdil tudi dveletni projekt TERA, ki se ukvarja z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja v slovenskem ruralnem okolju. Pokazal je, da 60 odstotkov kmečkih žensk sploh nima prostega časa. Prek terenskih delavnic je projekt prinesel tudi nekatere konkretne smernice za sistemske in zakonodajne rešitve.

V projektu so se ukvarjali z iskanjem ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in s tem spodbujanjem enakosti spolov na podeželju. Raziskava je pokazala veliko večjo preobremenjenost žensk kot moških. Te so v zadnjih desetletjih nase poleg skrbstvenega dela prevzemale tudi stereotipna moška dela, obratnega trenda ni zaznati.

"Več kot polovica tistih, ki na podeželju živijo in se ukvarjajo s kmetijstvom, 60 odstotkov je takih žensk, pa prostega časa sploh nima in tudi nima možnosti počitka," je povedala Ana Pavlič z Inštituta za proučevanje enakosti spolov.

Kot je za Radio Slovenija poročala Jernejka Drolec, marsikdo enači prosti čas s počitkom, kot tudi ne pozna razlike med enakostjo in enakovrednostjo spolov.

"Ne strinjamo se s tem, da moram jaz opravljati enaka dela kot moj mož in da mora on opravljati enaka dela kot jaz, gre za to, da so ta naša dela enakovredna," je dejala Anja Kastelic, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine.

V starejši kmečki populaciji še danes najdemo ekonomsko odvisne ženske, pogosto žrtve nasilja, brez socialne varnosti, ki ne poznajo pravice do varstvenega dodatka ali državne socialne pomoči, so pokazale terenske delavnice.

"Udeleženci so sami izpostavili, da si zelo želijo neko e-knjižnico s ključnimi podatki o socialnih transferjih in da bi se mogoče CSD-ji in javna svetovalna služba še bolj povezali, ker je bilo velikokrat izpostavljeno, da določeni CSD-ji ne razumejo kmetijstva in ne vedo, kako potem usmeriti kmeta naprej," je sklenila Kastelic.

Kmečke ženske, ki so vse življenje delale v patriarhalni sredini, ki nikoli ni našla denarja za njihovo pokojninsko zavarovanje, so na koncu ostale v revščini. V Zvezi slovenske podeželske mladine menijo, da bi bilo higienično preoblikovati socialno politiko, tako da bi prošnjo za pomoč lahko oddajale tam, kjer razumejo problematiko, da ob tem ne bi čutile stigme.

Sorodna novica Mesec: Naredimo korak naprej tam, kjer je enakopravnost ostala zgolj na papirju

Vključevanje podeželskih žensk predvideno v načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027

Tako kot druge države EU-ja se tudi Slovenija spopada z neugodno demografsko situacijo na podeželju, socialno izključenostjo žensk in problematiko ranljivih skupin, kamor poleg mladih prebivalcev podeželja spadajo tudi ženske.

Pri tem so spomnili, da zaradi zavedanja specifičnega položaja kmečkih žensk kot posvetovalno telo ministrice deluje svet za ženske na podeželju, prek katerega podeželske ženske neposredno izpostavljajo svoje potrebe na področju podeželja.

Pomen vključevanja podeželskih žensk je med drugim obravnavan tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027.