V rdečo kategorijo spadajo območja, kjer je 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev med 75 in 200 in je delež pozitivnih testov višji od štirih odstotkov ali pa je pojavnost okužb med 200 in 500.

Na najnovejšem zemljevidu so rdeče obarvane med drugim celotna Francija, Portugalska, Irska, Belgija, Nizozemska, Grčija, zahodna Nemčija in večina Španije.

V Italiji je rdečih nekaj regij v osrednjem delu in jugu države, med drugim tudi Sicilija in Sardinija. Temnordeča je Korzika, medtem ko Poljska, Češka, Slovaška in Madžarska ostajajo zelene, torej območja z najmanjšo pojavnostjo covida-19.

Avstrija in Hrvaška sta bili prejšnji teden v celoti oranžni, ta teden pa sta se delno obarvali v rdeče. Na Hrvaškem se je pordečil severovzhodni del države, v Avstriji pa severozahodni.

Potrjenih 666 okužb

Po 3611 v sredo opravljenih PCR-testih je bilo potrjenih 666 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov je znašal 18,4 odstotka. Po oceni NIJZ-ja je aktivno okuženih 6045 ljudi. V bolnišnicah se zdravi 162 bolnikov s covidom, 40 ljudi je na oddelkih intenzivne terapije.

V sredo je bilo opravljenih tudi 20.368 hitrih antigenskih testov. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 491, to je 23 več kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev znaša 283, to je 13 okužb več kot dan prej.

Virus se hitro širi, zaposleni so spet v službah, otroci v šolah, zato se pričakuje, da bo število okužb še naraščalo, je dejala infektologinja Bojana Beovič. Ob zagonu četrtega vala epidemije je strokovna svetovalna skupina ministrstvu za zdravje predlagala semafor ukrepov, ki bi jih uveljavljali, da bi zavarovali zdravstveni sistem, saj je ta vsak dan bolj obremenjen. O tem bo predvidoma odločala tudi vlada.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

V pričakovanju semaforja

Svetovalna skupina za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar je v ponedeljek pripravila predlog omejevalnih ukrepov glede na različne faze epidemije. Po neuradnih informacijah predlaga, da bi se v kriznih fazah širilo obvezno izpolnjevanje pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), skrajšala bi se veljavnost testiranj. Ob naraščanju okužb bi preverjanje PCT-pogojev lahko veljalo tudi za neživilske trgovine in storitvene dejavnosti. V načrtu naj ne bi bilo zapiranja šol ali omejitev gibanja.

V izolski bolnišnici so zaradi hitrega širjenja virusa že prepovedali obiske.

Kot je za Odmeve povedal Matija Cevc, izvršni sekretar slovenskega zdravniškega društva, so razmere že kritične, predvsem zaradi pomanjkanja negovalnega in zdravniškega kadra. "Bolnišnice se bodo napolnile, na žalost to ni več vprašanje, vprašanje je le še, ali bo to jutri ali bo pojutrišnjem. To hkrati pomeni, da bo jutri ali pojutrišnjem prišlo do prerazporeditve kadrov, kar pomeni, da se bo običajna dejavnost v bolnišnicah drastično upočasnila. Zato je skrajševanje čakalnih dob čista iluzija. Ob taki kadrovski zasedbi je to iluzorno doseči."

Dodana izjema za prehod meje brez karantene in PCT-ja

Vlada je spremenila odlok, ki določa pogoje vstopa v državo. Brez pogoja PCT (prebolel, cepljen, testiran) in karantene bo čez mejo možno prehajati tudi zaradi nujnega zdravstvenega pregleda, so sporočili po seji vlade.

Omenjena izjema prehajanja zaradi nujnega zdravstvenega pregleda se tako pridružuje dosedanjim šestim izjemam za vstop v Slovenijo brez napotitve v karanteno in izpolnjevanja pogoja PCT, to so mednarodni prevoz, tranzit, otroci do 15. leta, dvolastniki in delovni migranti in prevoz otroka do 15. leta zaradi njegove vključenosti v vzgojo in izobraževanje.

Za uveljavljanje nove izjeme bo morala imeti oseba dokazilo o načrtovanem nujnem zdravstvenem pregledu ali posegu v Sloveniji, drugi državi članici Evropske unije ali schengenskega območja ter se bo vračala čez mejo neposredno po končanem zdravstvenem pregledu ali posegu oziroma takoj, ko ji bo zdravstveno stanje to dopuščalo.

Takšen režim se bo uveljavil dan po objavi v uradnem listu, veljal pa bo do 12. septembra. Do takrat je podaljšala tudi dosedanjo ureditev na področju zbiranja ljudi.

Četrti val že obremenjuje UKC Maribor

Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je predstavilo pandemski načrt in pripravljenost na četrti val epidemije, ki ga bo popoldne obravnaval tudi svet zavoda. Direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac je povedal, da se najbolj bojijo vpliva nadaljnjega naraščanja števila covidnih na obravnavo drugih bolnikov in posledično podaljševanja čakalnih dob.

"Pripravljeni smo tudi na še širše razsežnosti tega vala, a z veliko željo, da bi teh bolnikov bilo čim manj," je dejal Crnjac in pozval vse ljudi, da izkoristijo možnost cepljenja proti covidu-19, saj je to še vedno najuspešnejša pot za zavarovanje pred hudim potekom bolezni. Bolnišnice bodo namreč le z zadostno precepljenostjo lahko še naprej uspešno opravljale preostalo delo.

Strokovni direktor Matjaž Vogrin pa je opozoril, da se krivulja števila hospitaliziranih bolnikov strmo vzpenja, kar kaže na to, da je četrti val že zelo prisoten. Še pred tremi tedni so imeli pri njih pet bolnikov, pred dvema tednoma deset, prejšnji teden 20, danes že 40, med njimi jih 12 potrebuje intenzivno terapijo. Gre za bolnike, v povprečju stare od 60 do 65 let, so pa tudi nekateri mnogo mlajši. Po Vogrinovih besedah je najmlajši na intenzivni negi trenutno star 40 let.

Bolniki so trenutno razporejeni na dveh oddelkih, in sicer na psihiatričnem, kjer so usposobili okoli 40 postelj, ter na oddelku za nevrokirurgijo. Tam so namreč opravili nekatere prilagoditve za sprejem bolnikov, ki potrebujejo intenzivno nego, za zdaj pa so tam zasedene tri od razpoložljivih 18 postelj.

V petek ali konec tedna pa bodo vse bolnike, ki so hospitalizirani na oddelku za infekcijske bolezni, premestili na druge lokacije, predvsem na kliniko za interno medicino, deloma tudi na nevrološki oddelek in kliniko za kirurgijo, ta stavba pa bo v celoti namenjena covidnim bolnikom. Na naslednji stopnji bodo uporabili tudi prostore pljučnega oddelka na Pohorju in prve etaža klinike za kirurgijo.

Mariborska bolnišnica mora ta trenutek v skladu z državnim načrtom zagotavljati 30 postelj za akutne bolnike in 16 postelj za intenzivno terapijo, medtem ko mora biti skupaj na državni ravni za zdaj na voljo okoli 150 postelj za akutne in okoli 50 za intenzivne bolnike.

Po Vogrinovem mnenju bodo najverjetneje že v začetku naslednjega tedna morali povečati zmogljivosti, a se bodo takrat za covidne bolnike odprle tudi druge bolnišnice, ki jih še ne sprejemajo. Število postelj za akutne bolnike bo tako po državi prihodnji teden s 150 naraslo na 250.

Sicer pa sta v bolnišnici ta trenutek precepljeni dve tretjini zaposlenih, nekaj je tudi prebolelih. Kot je dejal strokovni direktor, bi si želeli še veliko višjega odstotka, je pa samo med zdravniki precepljenih okoli 92 odstotkov vseh.