Državni zbor je zakon sprejel pred dobrim tednom dni, takoj zatem pa sta opozicijski stranki Levica in Socialni demokrati začeli zbirati podpise za začetek postopka za razpis referenduma o zakonu. Namesto zahtevanih 2500 podpisov so zbrali več kot 28 tisoč podpisov, a državni zbor je s koalicijsko večino izglasoval sklep, da je referendum nedopusten. Sklicujejo se namreč na 90. člen ustave, po katerem je referendum nedopustno razpisati, če gre za nujni ukrep za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Opozicija z Levico na čelu je že napovedala, da se bo obrnila na ustavno sodišče.

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026

Da je zakon pripravljen, je obrambni minister Matej Tonin naznanil na začetku junija letos, dobra dva meseca po začetku svojega mandata in ob koncu prvega vala epidemije. "Je ključen za preživetje Slovenske vojske," pravi Tonin. Ideja o tem ni nova, v preteklosti so bili to zakoni o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil, zadnji, s časovnim okvirom do leta 2015, je bil sprejet v času prve Janševe vlade. Tudi predsednik države in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je pred dvema letoma ob predstavitvi mnenja o stanju pripravljenosti Slovenske vojske v državnem zboru predlagal, "da po vzoru nekaterih drugih držav sprejmemo zakon o sistemskem dolgoročnem financiranju nacionalne varnosti". Po besedah ministra Tonina je zakon logično "nadaljevanje vsega dela, ki so ga začeli predhodniki in je ključen za preživetje Slovenske vojske. Finančne obveznosti za področje obrambe se namreč sprejemajo na daljše obdobje, ne zgolj za leto ali dve, kolikor velja državni proračun."

Zakon je jedrnat, v nekaj členih je zapisano, da se bo v naslednjih šestih letih za izvajanje vojaških investicij v proračunu zagotovilo 780 milijonov evrov, in sicer leta 2021 in 2022 po 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa vsako leto po 145 milijonov. Gre seveda za neko zavezo, ki pa se mora potrditi še v letnih proračunih, saj sredstva niso sama po sebi zagotovljena.

Avtorji zakona so v obrazložitvi zakona pojasnili, kako namerava ministrstvo za obrambo ta sredstva porabiti. Kupili bi taktično transportno letalo in dva helikopterja v vrednosti 128 milijonov evrov, transportna vozila (65 milijonov evrov), komunikacijske in informacijske sisteme (40 milijonov evrov), namenjen bi bil infrastrukturi (40 milijonov evrov), raketnim sistemom (65 milijonov evrov), pehotnemu orožju in opremi (34 milijonov evrov). Daleč največji del, 408 milijonov evrov, pa bi namenili nakupu oklepnih vozil 8 x 8 in 4 x 4. "Potrebujemo jih zato, ker ko pošljemo naše vojake nekam, v neko državo, da vzdržujejo mir, v tistih državah občasno še vedno prihaja do napadov oziroma do streljanja na naše vojake. Tovrstna vozila omogočajo preživetje našim vojakom. Se pa obnašamo racionalno; za dve srednjebataljonski bojni skupini bi potrebovali 135 takih vozil, mi smo to zmanjšali na 56."

Najprej naj bi se v Slovenski vojski v prihodnjih dveh letih s sredstvi lotili prenove letališča Cerklje, ureditve strelišča Apače, vojašnice Edvarda Peperka, zaključka nakupa 38 bojnih vozil 4 x 4, ki se je začel že pod prejšnjo vlado, kupili bi komunikacijsko-informacijske sisteme, pehotno oborožitev in logistično opremo.

Srednjebataljonski bojni skupini in zaveze Natu

Slovenska vojska ima po znanih zapletih z zadnjo večjo nabavo, osemkolesniki patria, v lasti 30 vozil. Pogodba za preostalih sto vozil je bila leta 2012 prekinjena. Patrie so v povprečju danes stare 11 let. Štirikolesniki 14 let. Različni tipi helikopterjev, ki imajo precej vidno vlogo tako pri denimo varovanju meje, nujni medicinski pomoči ali gorskem reševanju, 16 jih ima Slovenska vojska, so v povprečju stari od 17 do 28 let.

V času prve gospodarsko-finančne krize se je obrambni proračun v nekaj letih dejansko prepolovil, delež, namenjen investicijam, pa je strmoglavil, od 136 milijonov evrov leta 2010 na nekaj več kot devet milijonov leta 2014. Občutneje je sredstva začela dvigovati vlada Marjana Šarca, lani je bilo za investicije namenjenih 71 milijonov evrov. Letos jih bo slabih 50 milijonov, zdajšnja vlada je namreč z rebalansom obrambnemu področju odvzela 30 milijonov evrov. Krčenje na tem področju naj bi se torej naslednje leto končalo.

Po besedah ministra Tonina je vojska sama izračunala: "Če bi želeli izvesti vse tisto, kar smo v strateško-planskih dokumentih v preteklih letih zapisali, bi potrebovali štirikrat več denarja, kot ga prinaša zakon. Zato utemeljeno trdim, da je ta zakon minimum, ki omogoča vojski preživetje na srednji rok."

Že več let ima Slovenija zavezo do zveze Nato, da oblikuje dve srednjebataljonski bojni skupini. 780 milijonov evrov ne bo dovolj niti za oblikovanje ene. "Absolutno ne. Da bi mi izgradili v celoti bojno bataljonsko skupino bi potrebovali mnogo več denarja. Glede na naše zmogljivosti, glede na vzdušje v državi, mi dveh srednjebatljonskih bojnih skupin ne bomo mogli zgraditi. Ni pošteno, da zaveznikom nekaj obljubljamo, za kar sami vemo, da ne bomo mogli uresničiti." Ekipa ministrstva za obrambo je tako že v novih pogajanjih z Natom. "Da jim pošteno povemo, da bomo zgradili samo eno bataljonsko skupino, za tisto drugo pa bomo ponudili neke druge zmogljivosti. Pogovarjamo se o tem, da bi koristno porabili našo ladjo Triglav, da bi vlagali v premično bolnišnico Role 2 in podobno."

Stroka in ocene

Med obramboslovci prevladuje mnenje, da je bilo varčevanja na plečih vojske res preveč. Obramboslovec Vladimir Prebilič tako ugotavlja, da "je obrambni sistem daleč največ prispeval k reševanju krize v naši državi že pred leti. Sam proračun se je v tem času zmanjšal za skoraj polovico in ta izpad sredstev se je najbolj pokazal na področju tehnike oziroma opreme vojaka. Plač niso zmanjševali, ker bi bil osip še večji, zmanjševale oziroma ukinile so se investicije in pa nakupi najbolj temeljnih stvari. Ta predlog, da se zdaj nekaj kompenzira oziroma da se vsaj nekatere stvari normalizirajo, nadgradijo in nabavijo, je seveda upravičen." Enako pravi Jelena Juvan, prav tako s Katedre za obramboslovje Fakutete za družbene vede. "Investicije v Slovensko vojsko so nujne, ne samo, da so nujne, ampak da so bile nujne že pet let nazaj. Tudi vsebinsko gledano je to tisto, kar vojska potrebuje. Konec koncev gre za uresničevanje nekih obljub, ki jih poskušamo neuspešno uresničiti že kar lepo število preteklih let. V vojsko ne da se ni namenjalo za raziskave, za razvoj, ampak se ni namenjalo nič. Smo na tisti točki, ko celotni sistem diha ne samo na škrge, ampak umira."

Oba, tako Prebilič kot Juvanova, ugotavljata, da je znana dilema maslo ali topovi lažna in populistična. "Mišljenje, da samo zato, ker se v neki krizi nahajamo, lahko drug sistem ugasnemo, je napačen pristop. Vsi sistemi v sodobni družbi so utemeljeni z razlogom, vsakega potrebujemo – lahko se sicer pogovarjamo o obsegu tega sistema – ampak mislim, da se je treba pogovarjati o tem, da imamo vse te sisteme žive," pravi Prebilič.

Napetost v družbi in politiki

Več kot 28 tisoč podpisov ljudi, zbranih v manj kot tednu dni, je več kot 28 tisoč razlogov proti temu zakonu, pravijo v stranki Levica, ki vodi kampanjo proti sprejetemu zakonu. Koordinator Levice Luka Mesec poudarja, da "Slovenija ni varnostno ogrožena, da pa ima verjetno najhujšo zdravstveno in gospodarsko krizo v zadnjih ne desetih, ampak 30 letih. Vsi napori neke resne vlade bi morali biti trenutno usmerjeni v to, da se ta kriza reši."

Enako danes pravijo v Socialnih demokratih, v stranki, ki je sicer večkrat vodila obrambni resor. Da so zelo jasni glede podpore Slovenski vojski, ampak "covidni krizi bo sledila velika socialna in gospodarska kriza in zdaj ni pravi čas za tako obsežna vlaganja v Slovensko vojsko". "Samo letos smo se za preprečevanje posledic krize covida-19 zadolžili za 4,2 milijarde evrov, v prihodnjih letih, ko pridejo gospodarske, socialne posledice te krize, se bomo morali zadolževati še več," je povedal predstavnik stranke Jernej Pikalo.

Prva vlada, ki je po letu 2010 občutneje dvignila sredstva za vojaške investicije, je bila vlada Marjana Šarca. A v LMŠ-ju danes težavo vidijo v hierarhiji prioritet. "8 x 8 niso prva prioriteta, temveč so to druge vojaške zmogljivosti. Gre za področja obrambno-defenzivnih sredstev, sodobnih sistemov protioklepne obrambe, protiletalske obrambe in seveda brezpilotnih letal. Izkušnja nedavne vojne Armenije in Azerbajdžana je pokazala, da bo tu prihodnost. Sodobno bojišče bo informatizirano, robotizirano, kibernetski svet in kibernetske grožnje so tiste, kamor bi morali dajati prioritete. Potem pa tisto, kar sledi temu, težje orožje, kamor umeščamo tudi oklepnike," pravi Damir Črnčec, predstavnik stranke in nekdanji svetovalec za nacionalno varnost v Šarčevi vladi.

"Glavna težava je, da predsednik vlade in minister ne razumeta, kaj so sodobne potrebe Slovenske vojske, ne razumeta trenutka, v katerem se nahajamo, kakšna je percepcija slovenske javnosti, kot sem zapisal pred kratkim, me to zelo žalosti, kajti žrtev tega bo na koncu le Slovenska vojska." Zadnji večji nakup, 38 štirikolesnikov oshkosh je opravila še prejšnja vlada, v celoti bodo dobavljeni predvidoma prihodnje leto. "Vozila so bila namenjena za specialne sile, torej gre za lahke mobilne enote, koncept, ki ga zagovarjam osebno, kamor se naj razvija Slovenska vojska, v koncept lahkih mobilnih sil in zmogljivosti," dodaja Črnčec.

Vprašanje transparentnosti

Afera Patria je bila najbolj odmevna orožarska korupcijska afera v Sloveniji. Tudi prejšnje nakupe so spremljali številni očitki o netransparentnosti. Glede tega zdajšnji obrambni minister pravi, da "v preteklosti na obrambi ni bilo vse cvetoče in tako, kot bi moralo biti. Ker se zavedam, da so sedanje obrambne investicije ključne, mi je jasno, da morajo biti izpeljane na maksimalno transparenten način in brez napak. Če zdaj zavozimo obrambne investicije, potem uničimo slovensko vojsko. Ker bo tak gnev, tak upor do vseh prihodnjih obrambnih investicij, da bo nemogoče karkoli narediti," je prepričan Matej Tonin. In opoziciji sporoča: "logično bi bilo pričakovati, da bi vse napore vložili v to, da natančno gledajo pod prste Ministrstvu za obrambo, kako bodo postopki tekli. Mi smo jih pripravljeni vključevati, mi smo pripravljeni vrata absolutno odpreti, da bo vse jasno in natančno predvideno, kako bodo zadeve tekle."

A zdaj bo očitno najprej na potezi ustavno sodišče, na katero se bo torej glede nedopustnosti referenduma obrnila opozicija z Levico na čelu.

Nacionalni konsenz in kompromis

Vojska je torej znova na tnalu politike. "Vojska je ponovno talec političnih igric. To je tisto, kar je dejansko zelo nevarno, in bi se bilo treba temu izogniti. Kadar gre za vprašanje vojske in obrambe je potreben ne samo politični konsenz na najvišji ravni, ampak gre za nacionalni konsenz. Zdi se mi, da v naši državi glede na pretekle izkušnje tega nikakor ne moremo doseči, vedno vojska obtiči v sredini, med dvema nasprotnima političnima poloma." Tako je za Televizijo Slovenija še povedala Jelena Juvan, obramboslovec Vladimir Prebilič pa še: "Morda bi se ta trenutek še dalo malo počakati oziroma bi se lahko kateri od načrtov premaknil za kako leto. Je pa verjetno nujno treba razumeti, da, ne da bi državljani morali odločati ali-ali, ampak bi morala politična elita rešiti stvari na način, da bi bilo in-in. Torej, da zagotavlja in denimo zdravstvo in denimo varnost. V kakšni meri, pa je stvar kompromisa."