Ljubljano so 11. aprila 1941 zasedli oddelki italijanske vojske. Štirinajst dni pozneje, 27. aprila, je bila ustanovljena Osvobodilna fronta in Ljubljana je postala tudi sedež vodstva OF-a in glavnega poveljstva partizanske vojske. OF je organiziral vrsto dejavnosti, ki so omogočale delovanje vojske: pirotehniko, saniteto in intendanco. Organizirano je bilo zbiranje pomoči za vojsko kot tudi za številne ilegalce in "politično sumljive" podpornike narodnoosvobodilnega gibanja, ki jim italijanske oblasti niso izdale živilskih kart. Znamenita Slovenska narodna pomoč (SNP), edinstvena organizacija socialnega varstva, ki je delovala v ilegali, je med vojno omogočila preživetje neštetim ljudem. V letu 1942 in 1943 je v Ljubljani delovalo več kot 400 uličnih, hišnih in rajonskih odborov OF-a, pet ilegalnih tiskarn in nekaj deset ciklostilnih tehnik. Od 7. novembra 1941 do aprila 1942 je oddajal znameniti ilegalni radio "Kričač", tedaj edini odporniški radio v Evropi.

Kratka zgodovina žice okoli Ljubljane
Okupacija Ljubljane zaseda v zgodovini evropskih prestolnic posebno mesto, saj je bilo le malo naselij popolnoma okupiranih in tako rekoč spremenjenih v koncentracijsko taborišče. Samo utrjevanje Ljubljane se je začelo 22. februarja 1942 zvečer na ukaz Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Graziola in poveljnika 11. armadnega korpusa generala Maria Robottija. Prvotna gradnja, ki je bila začasna (bodeča žica, koli ...), je bila končana naslednjega dne ob 14.uri. Tega dne, 23. februarja, je Grazioli izdal še prepoved izhoda iz mesta Ljubljane; s tem ukazom je omejil prihod in izhod na 11 cestnih prehodov (t. i. blokov), ki so jih lahko prečkale le osebe z dovoljenjem komisariata.

24. februarja pa so sprožili prvo racijo v mestu, ki je trajala do 15. marca 1942 v različnih predelih Ljubljane. Zaradi nekaterih porazov v maju 1942 je general Robotti 11. maja imenoval Posebno komisijo za zgraditev utrjenega zidu okoli Ljubljane, ki naj bi opravila pregled obstoječe infrastrukture in predlagala oz. načrtovala zgraditev nove. Ta fortifikacija je imela več namenov: obramba Ljubljane pred zunanjim napadom, obramba Ljubljane pred notranjim napadom, osamitev močnega odporniškega gibanja v mestu in prekinitev stikov med mestom, pomembnim logističnim in rekrutnim centrom ter okolico.

Ljubljana zaprto območje
Komisija je tako opravila svoje delo in začeli so se popravki. Na nekaterih odsekih so povečali obseg obroča, tako da je zajela tudi celotna naselja oz. območja (npr. Ljubljanske Žale), ki so bila do takrat zunaj obroča. Začeli so gradnjo bunkerjev, povečali število bodeče žice, zasedli oz. izselili nekatere okoliške hiše pri obroču (nekatere zaradi suma sodelovanja pri nelegalnem prehodu obroča, nekatere pa zaradi potrebe posadk na obroču so tako zasedli 12 hiš). Napeljali so telefonsko in električno omrežje, posekali gozdne površine ob žici ... Sočasno so 24. junija začeli drugo večjo preiskavo, ki je trajala do 1. julija (2858 meščanov so zaprli). 19. julija je general Robotti imenoval novo komisijo in ukazal hitrejše utrjevanje Ljubljane. Popolnoma so izselili še 42 hiš, postavili so španske jezdece, stražnice in razglasili policijsko uro. Septembra 1942 so sprožili še tretje utrjevanje žice, po napadu Tomšičeve brigade na Vevče.

Ko je Italija septembra 1943 kapitulirala, je slovenska Narodnoosvobodilna vojska zasedla ozemlje vse do Ljubljane, ki je bila tri dni povsem svobodna. 10. septembra pa so prišli novi okupatorji Nemci. Znova so se vrstile množične aretacije, odgoni v taborišča, streljanje talcev ... Temu se je proti koncu vojne pridružilo vse hujše pomanjkanje, v februarju in marcu leta 1945 pa še zavezniško bombardiranje.

Zaplapolala slovenska zastava
Partizanske enote so se približale Ljubljani v začetku maja 1945. 7. maja so se razvneli hudi boji na vsej obrambni črti, najmočnejša je bila sovražnikova obramba na Orlah, ki jo je 15. partizanska brigada strla šele 9. maja ob 3.00 zjutraj, čeprav je brezpogojna kapitulacija vseh nemških oboroženih sil začela uradno veljati že 8. maja ob 23. uri.. Ob 5. uri zjutraj 9. maja sta sirena na glavnem kolodvoru in velika zastava na Gradu mestu oznanili, da je konec štiriletne okupacije. Ob pol sedmih se je prvič oglasila znamenita kukavica radijske postaje - radia Svobodna Ljubljana. Ob tri četrt na devet so se slavnostnemu razpoloženju pridružili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva. Ljubljanska brigada je na Magistratu izobesila slovensko zastavo in s tem simbolično oznanila osvoboditev mesta.

Naslednjega dne, 10. maja, je v Ljubljano prišla narodna vlada Slovenije, ki je bila imenovana 5. maja v Ajdovščini. Člane vlade, ki ji je predsedoval Boris Kidrič, je na Kongresnem trgu pričakala velikanska množica z zastavami, napisi, cvetjem.

V spomin na dogodke že tradicionalni pohod
V spomin na te dogodke praznuje mesto Ljubljana 9. maja svoj praznik, ki ga že vrsto let poleg drugih prireditev zaznamuje tudi pohod po 35 kilometrov dolgi Poti spominov in tovarištva; po trasi, kjer je nekoč stala žičnata ograja. Že v četrtek in petek so del pohoda opravili otroci iz vrtcev, učenci osnovnih in dijaki srednjih šol, danes pa se je na pohod odpravilo okoli 20.000 ljudi. Po poti poteka tudi tek trojk, ki jih je bilo letos več kot 1.400.

L. D./E. S.