Glavni namen projekta je dvigniti računalniško pismenost in zanimanje za učenje e-veščin med starejšimi. Dopoldanska izobraževanja bodo potekala prihodnji teden od ponedeljka do petka vsak dan dopoldne med 9. in 11. uro in popoldne med 16. in 18. uro.

Udeleženci se bodo lahko udeležili petih tematskih sklopov, v okviru katerih bodo spoznavali računalnik in računalniško okolje, se učili osnov dela z urejevalnikom besedila, spoznavali elektronsko pošto, informacijsko-komunikacijske rešitve, vstopili pa bodo tudi v svet družbenih omrežij in mobilne telefonije.

Doslej se je delavnic udeležilo 11.000 starejših in 5.000 mentorjev, ki so skupaj pisali uspešno zgodbo o medgeneracijskem sodelovanju.

"Po dveh uspešnih letih lahko rečemo, da v tretje ponujamo izobraževanja na visoki kakovostni ravni. Poleg osnov računalništva in mobilne telefonije se starejši lahko seznanijo z medmrežjem, e- pošto in tudi s Facebookom, prek katerega mnogi ohranjajo stike tudi v prihodnje. Na nekaterih lokacijah starejšim letos predstavljamo tudi najsodobnejše trende – tablične računalnike. Letošnje leto pa je posebno in prelomno tudi zato, ker Simbioza dobiva trajnostni značaj," letošnje dejavnosti povzema vodja projekta Ana Pleško. Začenjajo namreč neprofitni program Simbioza mojstri, s katerim želijo povezati mlade iskalce zaposlitve in starejše, ki se podajajo v svet tehnologije.

Od osnov računalništva do uporabe na tabličnem računalniku
Akcija bo potekala po celotni Sloveniji, pri sami akciji pa sodeluje okoli 3000 prostovoljcev in več kot 100 lokalnih in regionalnih koordinatorjev, in njim gre največja zahvala, da tak projekt sploh obstaja, pravi Pleškova. V celem tednu se bodo tako starejši naučili, kako sploh prižgati računalnik, se seznanili s tipkovnico, miško, se naučili napisati besedilo v Microsoft Wordu, pošiljali elektronsko pošto preko Outlooka, se povezovali preko FB-ja in ostali v stiku preko mobilne telefonije, na nekaterih lokacijah tudi s tabličnimi računalniki.

"Organizacijska ekipa se na teden Simbioze pripravlja skoraj celo leto, aktivno migamo že od decembra, ko smo začrtali smernice," pravi vodja projekta in dodaja, da je dela sicer veliko, ampak z voljo se vse da. "So nam večkrat rekli, da premikamo meje :) Ob tej priliki bi povabila še enkrat vse prostovoljce, da se udeležijo akcije, starejši računajo na nas."

Pred napornim tednom, ki čaka vse udeležence, smo se nekaj vprašanj zastavili tudi pobudniku projekta Žigi Vavpotiču.

Letos tretje leto organizirate Simbiozo. In vse se je začelo z vprašanjem vaše babice, Žiga, kaj pa je to www? Ste si prvo leto, ko ste izvedli projekt, predstavljali, v kakšno "gibanje" bo to preraslo?

Nismo. Prvo leto je bila ideja, da naredimo enkratno akcijo, ki bo kot darilo mladih starejšim. Zdaj postaja Simbioza trajnostni projekt. In še več. Letos smo testno naredili delavnico v Šanghaju na Kitajskem. S tem je Slovenija dobila socialno inovacijo, ki je lahko odličen artikel. Še moja babica pravi, da ne more verjeti, kaj vse nam je uspelo (smeh).

Ali se starejši, ki so že sodelovali v prejšnjih letih, vračajo tudi letos?

Se, nekateri preprosto uživajo in vidijo, da je to mnogo več kot samo učenje osnov računalnika. In najbolj zabavno je, ko povratniki povabijo svoje prijatelje. Ni nenavadno, da pokliče gospa, ki je bila z nami lani, in prijavi kar celo ulico, ker ti mladi so pa res fajn. To je največja nagrada projektu - zadovoljni udeleženci, ki verjamejo v mlade in s tem v prihodnost.

Je težko mlade spodbuditi k sodelovanju? In na drugi strani starejše motivirati, da se učijo nečesa novega? Navsezadnje pogosto slišimo, ko rečejo, ah, jaz sem za to prestar.

In tega ni rekel gospod, star 97 let, ki je prišel samo na to, da bi imel elektronsko pošto. Enostavno lahko izgovor najde vsak. Mislim, da Simbioza kaže, da ne enim ne drugim ni težko, da si želijo sodelovati. Politika prepogosto skuša skregati ljudi. Mi smo enotni - pravi odgovor prihodnosti je medgeneracijsko sodelovanje. In to kažejo tudi številke.

Ali se vam starejši pridejo kaj pohvaliti, kako so osvojili nova znanja in kako jih potem s pridom uporabljajo v vsakdanjem življenju? Verjetno so to ganljive zgodbe o zbliževanju z otroki in vnuki, ki živijo na drugem koncu sveta, zdaj pa jih lahko prek Facebooka dnevno spremljajo.

To je tisto, kar poplača naš trud. Ko babica pove, kako je imenitno, da lahko po Skypu zdaj klepeta s svojo vnukinjo. Zadnjič mi je nekdo na okrogli mizi povedal, da bo Simbiozi večno hvaležen. Vedno je bil izziv, kaj kupiti babici. Zdaj ji kupujejo tehnologijo. To so drobci, ki pomenijo veliko.

Živimo v času, ko so starejši mnogokrat odrinjeni na rob družbe, namesto da bi se mladi od njih učili. Kako to prenašanje modrosti poteka v vaših dejavnostih oziroma kakšno mesto zaseda v njih?

To je problem. Problem je v tem, da rešujemo probleme mladih samo s strani mladih, probleme starejših, samo s strani starejših. Namesto da bi iskali rešitve v medgeneracijskem dialogu. Ob tem pa smo krivi tudi sami, saj prepogosto organizacije, ki se ukvarjamo s starejšimi, žal, ne zmoremo sodelovati. Mi smo iskreni pri tem, da povemo, da so mladi in modri zavezniki. In pri nas se modrost ceni. To pa dokazujemo z dejanji, ne z besedami.

Nedavno ste odprli tudi medgeneracijski center, začenjate tudi program Simbioza mojstri. Kako se to dopolnjuje z osnovnim poslanstvom Simbioze o osnovah računalništva in mobilne telefonije?

Simbioza postaja trajnostna. Simbioza mojstri, Simbioza šole in medgeneracijski center. So ključni trije projekti nadaljevanja. Simbioza mojstri pomenijo priložnost za zaposlovanje mladih po principu socialnega podjetništva. Z njimi bomo starejšim dali pomoč pri računalnikih, 24 ur na dan. To je medgeneracijska solidarnost. Če so mladi učili starejše, je prav, da starejši podprejo zdaj mlade. In Simbioza ni osnova računalništva in mobilne telefonije, mi verjamemo, da je mnogo več. Kdo pravi, da kdaj Simbioza ne bo kuhala. Skratka, je iskreno medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje. Na vsakodnevni ravni, v lokalnih okoljih in na vseh področjih življenja …

Vaša ambasadorka je Manca Košir, ki je lepo rekla, da je "čas za sočutje in sodelovanje, za modrost, ki povezuje starost z mladostjo in mladost s starostjo". Kako nameravate v prihodnje še krepiti tovrstne dejavnosti. Verjetno enkrat letno pač ni dovolj, seveda pa to za seboj potegne celo vrsto organizacijskih vprašanj. Ima država posluh za tovrstne projekte, ne le na deklarativni ravni?

Pustimo državo. Čeprav bo videti, v tednu, ki prihaja, da je moralna podpora izjemna. Mi smo pokazali, da zmoremo brez države. In s tem dali upanje vsem, da je mogoče, da se da. Ni bilo lahko. Ampak drži, čas bo, da država prepozna in podpre. Tudi konkretneje. Upam, da je čas na naši strani.