Predsednica SAB-a je v odzivu dejala, da so vsi pristojni organi ugotovili, da ni storila ničesar narobe. Po njenem "je čas, da se ta farsa konča", poleg tožbe za odpravo akta pa napoveduje tudi odškodninsko tožbo proti predsedniku KPK Borisu Štefanecu.

Bratuškova naj bi kršila 12. točko 4. člena Zakona o integriteti, ki opredeljuje nasprotje interesov. Kot navaja zakon, gre pri nasprotju interesov za okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.

Kršila pa naj bi tudi 37. člen zakona, ki med drugim pravi, da mora biti uradna oseba pozorna na vsako dejansko ali možno nasprotje interesov in da mora storiti vse, da se mu izogne. Uradna oseba pa svoje funkcije ali službe tudi ne sme uporabiti zato, da bi sebi ali komu drugemu uresničila nedovoljen zasebni interes.

Po 38. členu zakona mora uradna oseba, ki ob nastopu službe ali funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvestiti svojega predstojnika, če predstojnika nima, pa komisijo. Pri tem mora takoj prenehati delati v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov. Po mnenju KPK-ja je pri kandidaturi Bratuškove za evropsko komisarko prišlo tudi do kršitve tega člena.

"Želim si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa"
Bratuškova je v odzivu na navedbe KPK-ja spomnila, da Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) nasprotja interesov pri kandidaturi ni ugotovila prvič. A je upravno sodišče februarja 2016 odpravilo akt KPK-ja in postopka ni vrnilo v odločanje komisiji. Vrhovno sodišče je septembra istega leta pritrdilo upravnemu sodišču, junija 2017 pa je tožilstvo zavrglo kazensko ovadbo Generalne policijske uprave, povezano s tem, je navedla Bratuškova.
Čeprav je enak akt sodišče že odpravilo, bo njen odvetnik, če tega že ni storil, na upravno sodišče ponovno vložil tožbo za njegovo odpravo. Obenem je napovedala, da bo sprožila tudi odškodninsko tožbo proti Štefanecu. "Želim pa si najti način, da bo odškodnino plačal iz lastnega žepa," je dejala in pojasnila, da je s postopkom doslej imela 15.000 evrov stroškov.

Kot je dejala Bratuškova, je zanimivo, da akt ne navaja nikakršnih sankcij. Edina stvar, ki ji jo očita, je, da bi morala Bratuškova komisijo vprašati, ali lahko sodeluje na seji vlade ali ne. Tudi v tem pogledu pa se predsednica SAB-a s KPK-jem ne strinja. "Štefanec se je šest let, ves svoj mandat, torej ukvarjal samo z Alenko Bratušek," je pripomnila.

Komisija za preprečevanje korupcije je reiskovanje postopka izbire kandidatov za evropskega komisarja v prejšnji sestavi EU-komisije avgusta 2014 začela na lastno pobudo. Zmotilo jih je, da se je na seznamu treh kandidatov poleg evropske poslanke Tanje Fajon in predsednika DeSUS-a Karla Erjavca znašla tudi takratna predsednica vlade v odhodu Alenka Bratušek.

Glede ponovne kandidature Štefaneca za vodenje KPK-ja je Bratuškova prepričana, da je čas, da se predčasno poslovi, saj da očitno krši človekove pravice. Kot je dodala, sicer ni pravnica, ve pa, da se za eno in isto stvar človeku ne more soditi ali ga obravnavati dvakrat.