"Po eni plati je vsako leto za tiste vlagatelje, o katerih vlogah smo odločili v tistem letu, neponovljivo in enkratno. Po drugi plati pa so v mnogih pogledih leta podobna eno drugemu in tudi letos je tako," je ob predstavitvi letnega poročila za leto 2022 dejal predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto.

Opozoril je, da ustavno sodišče že vsaj od leta 2005 opozarja na preobremenjenost in prevelik pripad zadev, kar mu otežuje izvrševanje temeljnega poslanstva – biti varuh ustave in človekovih pravic. "Od takrat je pripad narasel iz približno 1000 do 1200 zadev na 1800 in več zadev," je dodal.

V lansko leto je ustavno sodišče vstopilo z več kot 2700 nerešenimi zadevami oziroma 2040, če odštejemo t. i. množične oziroma bolj ali manj enakovrstne zadeve. "V lanskem letu smo rešili 2658 zadev, skupaj z množičnimi, oziroma 1657 različnih zadev. Ta podatek ni majhen, je poudaril Accetto in pojasnil, da je bilo lani tako rešenih za približno 40 odstotkov zadev več od povprečja zadnjih sedmih let. Na koncu leta je bilo tako na ustavnem sodišču po navedbah Accetta 1550 nerešenih zadev.

Kot je povedal Accetto, so bili lani na ustavnem sodišču pozorni tudi na stare zadeve. "Na začetku leta je bilo med nerešenimi zadevami sedem takih, ki so bile vložene leta 2016, 27 iz leta 2017, 163 iz leta 2018 in 356 iz leta 2019. Skupaj 553 zadev, ki so bile starejše od dveh let," je naštel. "Na koncu leta ni bilo več nobene zadeve iz let 2016 in 2017, bile so štiri zadeve iz leta 2018, 51 iz leta 2019 in 260 iz leta 2020 – skupaj 315 zadev, starejših od dveh let," je dodal.

Ob tem je opozoril, da je bilo lani za reševanje zadev s strani ustavnega sodišča vložen napor in trud, ki ni trajno vzdržen. "In tudi rezultat tega napore je še vedno veliko število nerešenih zadev – to ne zmanjšuje našega apela, ki so ga naši kolegi pred 17 leti eksplicitno uperili," je poudaril. "Ustavno sodišče ob tem, da veliko dela, da vloži veliko napora vseh svojih udeležencev, težko obvladuje pripad," opozarja Accetto.

Vlada je sicer prejšnji mesec določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave z osnutkom ustavnega zakona, ki uvaja diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev, s čimer bi zagotovili hitrejše in učinkovitejše varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča. Kot je na novinarski konferenci dejal Accetto, ustavno sodišče pozdravlja "ponoven razmislek, ali je smiselno, potrebno, mogoče pripraviti ustavne spremembe, ki bi lahko vsaj na nek način olajšale obvladovanje pripada".

Vsebinske kritike dobrodošle, problematični so poskusi diskreditacije

Acceto se je dotaknil tudi odzivanja na delovanje ustavnega sodišča s strani strokovne, politične in splošne javnosti. "Na ustavnem sodišču razumemo, da je zanimanje javnosti vedno razmeroma visoko in včasih še poudarjeno visoko," je dejal.

"V zadnjih letih so se zahteve nekajkrat izrazile na za nas nov način – s shodi pred stavbo sodišča. Še večkrat pa se je to izrazilo pri odzivih na naše že sprejete odločitve," je dejal Acceto in poudaril, da na ustavnem sodišču pozdravljajo vse kritične odzive, ki so vsebinski. "Še bolj dobrodošel je lahko tak odziv, kadar se neka stališča, ki so lahko potencialno upoštevana pri presoji, pojavijo v strokovni literaturi ali so drugače ustrezno izražane, že pred odločitvijo ustavnega sodišča," je poudaril.

"Problem je, kadar se taka kritika prelevi v bolj osebno ali sistemsko kritiziranje sodišča, ki je lahko bodisi škodljivo za institucijo kot tako bodisi žaljivo za posamezne sodnike in pomeni bolj kot ne diskreditacijo," je dodal.

Medijsko poročanje o delovanju sodišča

Kot tretji poudarek svojega uvodnega nagovora je Accetto poudaril še medijsko poročanje o delu sodišča. Kot je dejal, mediji včasih pri odločanju o določeni zadevi do informacij, kaj so odločili sodniki, skušajo priti po vsaki posamezni seji.

"Takšno zanimanje je seveda mogoče razumeti, ampak vsaj na en pomemben način spodkopava ali ne dovolj priznava pomembne plati občutljivega načina delovanja ustavnega sodišča, kjer se odločanje o zadevi ne konča s sejo, na kateri se je nek osnutek obravnaval in morda celo sprejel. Po vsaki odločitvi velja še neko obdobje, v katerem se ta odločitev lahko ponovno pretehta," je poudaril in opozoril, da se odločitev lahko celo spremeni.

"Dokler zadeva ne gre iz hiše, zato ustavno sodišče ne more pojasnjevati, kaj je odločilo – tudi če mi sami vemo, kaj smo sprejeli na seji – ker se odločitev lahko spremeni in se spreminja, ne sicer pogosto, ampak dovolj velikokrat, da je to pri nas upoštevano," je pojasnil.

Accetto sicer meni, da klima, ko se javnost preveč ukvarja s tem, da gleda pod prste ustavnemu sodišču, ni dobrodošla, je pa prepričan, da so se ustavni sodniki sposobni upreti pritiskom.

Glede odločanja o RTV-ju: "Sodišče se zadeve ni lotilo zlahka"

Predsednik ustavnega sodišča je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja glede novele zakona o RTV Slovenija. "Dejstvo, da smo ustavni sodniki o noveli zakona o RTV Slovenija odločali na desetih sejah, pove, da se sodišče zadeve ni lotilo zlahka," je poudaril in dodal, da so zaradi razprave o noveli zakona o RTV-ju nekoliko trpele druge zadeve. Zagotovil je, da je odločanje o tej zadevi za ustavno sodišče še vedno absolutno prednostno, za naravo takšnih zadev pa velja, da se jim ustavno sodišče hitreje posveti. "Tudi v tem primeru ste lahko zelo dobro videli, da smo se tega držali oziroma več kot držali in se zelo intenzivno ukvarjali s to zadevo," je poudaril.

Sorodna novica Ustavno sodišče odpravilo začasno zadržanje vladnega zakona o RTV Slovenija

Do vsebine ločenih mnenj ustavnih sodnikov, ki so odločali o noveli zakona o RTV-ju, se Accetto ni želel opredeljevati, se mu pa zdi pozitivno, da je struktura ustavnega sodišča raznolika in da imajo sodniki različna mnenja ali poglede na zadeve, o katerih razpravljajo. Kadar se mnenja krešejo in nizajo argumenti, se lahko odločitev spremeni ali celo izboljša, je poudaril in dodal, da je na idejo polarizacije oziroma razhajanj med mnenji mogoče gledati pozitivno.

Se mu pa zdi nepredstavljivo, da bi sodnik, kadar se z odločitvijo ne strinja, zapustil sejo ustavnega sodišča in s tem onemogočil odločanje o zadevi. Ustavno sodišče mora biti učinkovito, ustavni sodniki morajo sodelovati, "tudi pri glasovanju nimamo pravice, da bi se vzdržali," je poudaril. Razumljivo je, je dodal, da se kdaj zgodi, da ustavni sodniki iz različnih razlogov niso prisotni na seji, ni pa še prišlo do situacije, da bi bilo sodišče zaradi takšnih odsotnosti sistemsko onemogočeno, je poudaril.