Časopis objavlja faksimile elektronskih sporočil iz leta 2005, v katerih po njihovih besedah takratni zunanji svetovalec Patrie Wolfgang Riedl sporoča zastopniku Patrie za Slovenijo Reiju Niittynenu, da Dr. Z (kar Delo tolmači kot dr. Jože Zagožen) skrbno nadzoruje projekt. On in PM (kratico časopis razlaga kot "prime minister", torej predsednik vlade, to pa je bil takrat Janez Janša) zadevo obvladujeta, še piše v pismu.

Novembra istega leta naj bi Riedl Niittynenu zapisal: "Pravkar je poklical WW (kratice naj bi predstavljale Walterja Wolfa), ki se je sestal z dr. Z. Potem ko je dr. Z-ju posredoval tvojo prošnjo, je ta poklical PM-ja, ki mu je naročil, naj bo ta projekt zaupen in da naj zadevo vodi sam, ne da bi na zunaj vpletal PM-ja." V dokumentih naj bi se pojavila tudi oznaka AK, za katero pa na časopisu še raziskujejo, katero osebo bi lahko predstavljala.

Janša se s svetovalci Patrie ni sestal
Nekdanji premier in predsednik SDS-a Janša sicer že vse od začetka kriminalistične preiskave nakupa finskih oklepnikov zatrjuje, da se z ljudmi, ki so urejali posel, ni sestajal. To potrjuje tudi Delo, saj dokumeti, ki so jih pridobili, kažejo, da se sodelavci Patrie z njim niso sestajali. V korespondenci Riedla in Niittynena namreč piše, da je "PM (torej "prime minister") rekel, da ne bo sprejel sploh nikogar, ki bi bil povezan s tem projektom. To bi bilo zanj kratko malo preveč tvegano."

Z Janšo so se sicer želeli sestati neposredno svetovalci Patrie, saj so po trditvah časopisa hoteli preveriti, ali je "Dr. Z. res tako vpliven in ali je dejansko predstavnik PM-ja."

SDS: "Janša se ni pogovarjal niti posredno"
Na te navedbe so se že odzvali v Janševi stranki SDS, kjer zatrjujejo, da njihov predsednik posla s Patrio ni usmerjal "ne iz ospredja, ne iz ozadja". O nakupu oklepnikov se Janša ni pogovarjal z nikomer, niti s predstavniki, posredniki ali lobisti finske Patrie niti z Zagožnom, s katerim tudi posredno ni komuniciral, poudarjajo.

Dozdajšnja kriminalistična preiskava je po njihovih navedbah kot neresnične ovrgla "vrsto v citirani komunikaciji omenjenih domnevnih sestankov in kontaktov", to pa zato, ker se preprosto niso zgodili. "Glede na doslej ugotovljena in javno dostopna ter novinarju dobro znana nasprotna dejstva je zato trditev novinarja in Dela, da je Janša posel nedvoumno usmerjal iz ozadja, žaljiva obdolžitev, ki je kazniva," so zapisali.

V SDS-u ob tem sicer še ugotavljajo, da gre uradnikom ministrice Katarine Kresal, ki usmerjajo policijsko preiskavo v zadevi Patria, očitno zelo za nohte, sicer bi domnevne dokaze namesto novinarju Dela dostavljali tožilstvu, to pa bi lahko, tako stranka, končno sprožilo ustrezne sodne postopke.

1,5 milijona vredna tožba proti novinarju
Slovenski nakup Patrijinih osemkolesnikov in predvsem domnevno podkupovanje sicer preiskujejo tako finski kot slovenski organi. Javna polemika pa se je razplamtela pred parlamentarnimi volitvami leta 2008, potem ko je finska televizija YLE objavila oddajo, v kateri je novinar Magnus Berglund takratnega premierja Janšo obtožil, da je ob nakupu oklepnikov prejel podkupnino.

Zaradi obtožbe je Janša zoper Berglunda vložil odškodninsko tožbo, vredno 1,5 milijona evrov. Odzvalo se je tudi slovensko tožilstvo, ki je zaradi žaljive obdolžitve na preiskovalni oddelek Okrožnega sodišča v Ljubljani podalo zahtevo za preiskavo.