Kot pravi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov, je v Sloveniji trenutno 157 agencij za zaposlovanje. Od tega jih je osem takšnih, ki imajo sedež v tujini, večina na Slovaškem, pa tudi v Avstriji in Bolgariji. "Ta pojav se ponovno širi. Pred spremembami zakonodaje smo imeli v Sloveniji že okrog 210 agencij, potem so šle te številke malo navzdol zaradi nove regulacije, ki je bila sprejeta z novo zakonodajo, zdej pa te številke spet šibajo navzgor. Očitno ta okvir regulacije, ki se v tem trenutku zagotavlja preko zakonodaje, ni zadovoljiv. A bojim se, da te številke sploh niso realne, ker imamo vse več primerov nekih poslovnih storitev, ki prikrivajo razmerje med uporabnikom in lastnikom in ki naj ne bi bilo agencijsko delo, v bistvu pa je."

Kot tak primer Lukič izpostavlja Luko Koper in primer izvajalcev pristaniških storitev, čigar delo vsebuje vse elemente agencijskega dela. Glede konkretnega primera Žita je Lukič za MMC dejal: "Ta agencija je registrirana v Sloveniji že od leta 2006, torej šest let. Ne bom špekuliral, ampak lahko se utemeljeno vprašam, kaj vse se je dogajalo v teh šestih letih. Ali je to praksa te agencije ali je to v bistvu trend, ki se dogaja tudi preko drugih agencij, ki so registrirane v tujini?"

V Žitu so se branili, češ da nimajo vpogleda v pogodbe med agencijo in najetimi delavci in da so te izključno stvar njihovega dvostranskega in zaupnega odnosa. Lukič z odgovorom ni zadovoljen. "Žito si kot ugledno podjetje takšnih slabih poslovnih partnerjev ne bi smelo privoščiti. Zagotovo bi njihova kadrovska služba morala preveriti, kakšna je praksa tega podjetja. Mene ta odgovor ne zadovolji," je dejal.

Sekretar območne organizacije ZSSS-ja Podravje in Koroška Gregor Cerar je dejal, da takšno pogodbo, kot je bila ponujena delavcem Žita, videl prvič. Po njegovih informacijah so nekateri delavci v Ljubljani takšno pogodbo tudi podpisali. Ali običajno te agencije spoštujejo slovensko zakonodajo, smo vprašali Cerarja. "Načeloma ja, ampak so bile težave, ko so bili ljudje člani sindikata, pa jim agencije kot njihovi delodajalci niso želeli obračunavati sindikalne članarine, čeprav bi po zakonu to morale. Brez težav zagotovo ni. Moje mnenje je, da bi bilo treba takšno delo omejiti, ker to so hudo nevarne prakse, to, kar se je zgodilo včeraj," je dejal Cerar.

Takšna praksa pa se dogaja tudi v za Slovenijo zglednih državah. "Pred dvema meseca smo imeli primer napotitve delavcev migrantov v Nemčijo, kjer se dogaja enako, kjer imamo recimo primer, ko dobi delavec v roke ponudbo za zaposlitev s slovensko minimalno plačo, dela pa v Nemčiji. Za delo v Nemčiji dobi 7 evrov na uro, hkrati pa je v kolektivni pogodbi za Nemčijo urna postavka 14 evrov. To se očitno dogaja po vsej Evropi, in to je tisto, kar je skrb vzgujajoče. Treba je presekati tako zgodbo in narediti takšen okvir, ki bo to preprečeval," je dejal sindikalist Lukič.

Delo prek agencij je v Sloveniji zelo razširjeno. Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je dejal, da je "85 odstotkov delavcev danes zaposlenih za določen čas pri agencijah, kar pomeni, da je samo 15 odstotkov takšnih, ki niso zaposleni za določen čas prek agencij. Z drugimi besedami. so to fikus, tajnica pa direktor."

Delodajalci proti dodatni regulaciji
Proti omejevanju takšnega dela pa so delodajalci, ki tovrstne agencije že vrsto let uporabljajo za zniževanje stroškov dela, zato ne preseneča, da zagovarjajo njihovo ohranitev in nasprotujejo dodatnim regulacijam njihovega dela. Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je tako dejal, da je njihova prednost v odzivnosti. Za posredovanje delavca naj bi namreč potrebovale le kakšen dan ali dva, zavod pa tudi dva meseca.

Tudi podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Jani Ulaga je mnenja, da je kakršno koli omejevanje agencijskega dela v tem času za Slovenijo slabo. Trg dela bi bilo treba zdaj popolnoma sprostiti, čeprav morda le za dve ali tri leta, saj bo le to Sloveniji omogočilo boljšo prihodnost, zagotavlja Ulaga.

Toda, kot poudarjajo v sindikatih, agencije pogosto služijo za izkoriščanje delavcev. Andrej Zorko je pojasnil, kako to poteka. Delavca se pred iztekom dveletnega obdobja, ko bi mu morala agencija zagotoviti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zgolj prezaposli v drugo agencijo, delavec pa še vedno dela pri istem uporabniku oziroma podjetju, hkrati pa plačuje agenciji provizijo, ker mu je našla delo.

Kot je poudaril Zorko, obstajajo v Sloveniji podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, hkrati pa imajo prijavljeno tudi dejavnost posredovanja dela. Tako delavce zaposlijo pri agenciji kot hčerinski družbi, delavci pa delo opravljajo v matični družbi. Predsednik Slovenske zveze sindikatov Alternativa Zdenko Lorber je agencijsko obliko dela označil za damping drugim oblikam zaposlitve.

Vladni predlog delovnopravne reforme se dotika tudi agencijskega dela. Predvideva namreč kvote pri zaposlovanju za določen čas. Delodajalci bi tako lahko za določen čas zaposlili le 15 odstotkov vseh svojih delavcev, mednje pa bi spadali tudi delavci, ki bi jih najeli pri agencijah za posredovanje dela.

Na vprašanje, zakaj so te agencije sploh potrebne in ali bi bilo bolje, če bi delo posredoval le Zavod za zaposlovanje, je Lukič odgovoril: "To bi morali pa vprašati delodajalce, ki zagovarjajo fleksibilnost, in državo, ki jih tukaj podpira. Vse več primerov kaže na to, da je treba temeljito prevetriti delo agencij. Priznam, na ravni EU-ja imamo direktivo, ki gre v smeri, da agencije morajo biti, ampak to ne pomeni, da imajo te agencije vso pravico, da tako delajo z delavci."

Zato sindikati predlagajo strožjo regulacijo dela teh agencij. Predlagali so že, da bi lahko delo posredovale le tiste, ki jim to predstavlja glavno dejavnost.