Minister Andrej Vizjak priznava, da je bilo sprejetje pokojninske reforme še pred začetkom novega leta nujno, saj da se je mudilo zaradi proračuna in finančnih učinkov reforme. Za uskladitev delovne zakonodaje so si kljub prvotnim napovedim, da bosta reformi začeli veljati istočasno, vzeli nekaj dodatnega časa.

"Mi računamo, da bi to imeli na zadnji redni seji v januarju, nekaj pred tem, sredi januarja, pa na seji matičnega delovnega telesa. Do takrat je kar nekaj časa. Mimogrede, mi smo že šli skozi ta zakon, detektirali smo odprta vprašanja. Zdaj sledi drugi krog oziroma zapiranje odprtih vprašanj," pravi minister Vizjak.

Za delodajalce odprta bistvena vprašanja
Med drugim so - predvsem za delodajalce - v predlogu zakona o delovnih razmerjih odprta še vsa bistvena vprašanja. Ta po mnenju predstavnika obrtne zbornice Alojza Seliškarja delodajalcev zagotovo ne motivirajo k večjemu zaposlovanju. "Ko pride kriza, ti ne moreš plačevati še odpravnin, ti ne moreš vseh obveznosti, ki ti jih ta zakonodaja nalaga, izpolniti. Na drugi strani rajši nočeš zaposlovati. In kaj se dogaja? Delodajalci nočejo sploh prevzemati poslov ali - še huje - hočejo se krčiti," opozarja Seliškar.

Za nedoločen čas zaposleni le direktor, tajnica in fikus
Prav tako še vedno ni dogovora glede agencijskega dela. Po mnenju sindikatov trenutni sistem predstavlja "novodobno suženjstvo". Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov pravi: "85 odstotkov delavcev je danes zaposlenih za določen čas pri agencijah, kar pomeni, da je samo 15 odstotkov takšnih, ki niso zaposleni za določeni čas prek agencij. Z drugimi besedami so to fikus, tajnica pa direktor".

Zapiranje prvih členov zakona že v prvih dneh januarja
Partnerji bodo pogajanja nadaljevali v prihodnjih dneh. Členi obeh zakonov naj bi se - tako Vizjak - začeli "zapirati" že v prvih dneh januarja. Socialni partnerji - vlada, delodajalci in sindikati - se o zakonu o delovnih razmerjih in o zakonu o urejanju trga dela pogajajo že dobre tri mesece (od sredine septembra).