Slovensko vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo začasne odločitve Sodišča Unije in zavrnilo Šamijevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo. Zdaj Šami čaka na ponovno odločitev ministrstva za notranje zadeve.

Verjetnost, da bi ministrstvo o Šamijevi prošnji tokrat odločilo drugače, ni velika, saj je ob medijski izpostavljenosti primera, ko se je za Šamija zavzel tudi del politike, vlada že poudarila, da po zakonu o tujcih nima pristojnosti za reševanje Šamijevega statusa, prav tako pa je ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar poudarila, da je bila odločitev ministrstva skladna z zakonom in da Šamiju ni pritrdilo nobeno sodišče.

Položaj sirskega begunca je bil po tistem, ko vladi zanj ni uspelo najti rešitve, precej zmeden, kar je Šamija pahnilo v zelo slabo psihološko stanje. Šami je sicer še vedno v slabem stanju in ostaja pod zdravniškim nadzorom, je še pojasnil Blažič. Tokrat po Blažičevih besedah tudi pričakujejo ugodnejši razplet za Šamija po vloženi prošnji za azil.

Interpelacija in ustavna obtožba
V Levici so novembra napovedali interpelacijo zoper notranjo ministrico, če bo Šami deportiran. Poslanci SDS-a pa so v DZ vložili predlog za ustavno obtožbo predsednika vlade Mira Cerarja, ki je po njihovem mnenju zlorabil položaj, ko je dosegel neizvršitev zakonite odločbe o deportaciji Šamija.

Šami je sicer v Slovenijo prek Hrvaške vstopil februarja 2016 ob koncu migrantskega vala, v Sloveniji pa sprva ni zaprosil za azil, temveč je nadaljeval pot proti Avstriji. Ta ga je na meji zavrnila, nato je v Sloveniji zaprosil za azil. Njegovo prošnjo je ministrstvo za notranje zadeve junija 2016 zavrglo, saj je ugotovilo, da je zanjo, skladno z določili dublinske uredbe, odgovorna Hrvaška.