Področje problematike izbrisanih se je v primerjavi z lanskim letom celo poslabšalo, je za MMC dejal Blaž Kovač iz Amnesty International.

Vodja projektov Slovenije je znova opozoril, da je , zato na tem področju ni bilo nikakršnega napredka.

MNZ zavrača vse trditve AI-ja
Iz Ministrstva za notranje zadeve, so se na poročilo Amnestyja odzvali takole: "Zavračamo trditev AI, da je med "izbrisanimi" leta 1992 še vedno na tisoče oseb brez slovenskega državljanstva ali dovoljenja za stalno prebivanje."

"Tako stališče izhaja tudi iz podatkov o številu vloženih vlog po letu 2003, ko je Ustavno sodišče s svojo odločbo št. U-I-246/02 odprlo rok za vlaganje prošenj za pridobitev statusa po ZUSDDD. Od aprila 2003 do 30. 4. 2008 je bilo namreč vloženih le 352 vlog," še dodajajo na MNZ-ju.

Romski otroci ločeni od drugih otrok
Slovenija je sicer v letnem poročilu AI-ja omenjena tudi v zvezi z romsko problematiko, kjer na posameznih področjih sicer prihaja do napredka, še vedno pa se spopadajo z diskriminacijo, je dejal Blaž Kovač. Po mnenju AI-ja je Romom kršena pravica do izobrazbe, pri čemer navajajo t. i. bršljinski model, ki dovoljuje vzpostavljanje posebnih skupin za romske otroke, ki naj bi jih v nekaterih primerih poučevali celo po skrajšanem programu. Po podatkih AI-ja naj bi te skupine sestavljali večinoma ali celo izključno le romski otroci.

Ministrstvo zavrača očitke
Na te trditve so se odzvali na ministrstvu za šolstvo, kjer poudarjajo, da ne gre za segregacijo. Pojasnili so, da je do leta 2004 obstajala zakonita podlaga za oblikovanje posebnih oddelkov za romske učence, od takrat pa oblikovanje takšnih oddelkov ni dovoljeno.

Ker romski učenci pogosto niso razumeli slovenskega jezika tako dobro, da bi lahko spremljali pouk, je ministrstvo na šoli v Bršljinu financiralo dodatne učitelje, da so oblikovali začasne skupine učencev, ki pri posameznem predmetu niso dosegli minimalnega standarda znanja. Dodali so, da so zagotovili tri milijone evrov za izvajanje ukrepov iz strategije uspešnega vključevanja romskih učencev v sistem vzgoje in izobraževanja.

Nerešeno vprašanje paralizatorjev
Država je napredovala še na področju delovanja policije, kjer se je pravni okvir spremenil na bolje, težava pa ostaja področje uporabe paralizatorjev, ki so že drugo leto na preizkušnji.

Evropa se vprašanju človekovih pravic izogiba
AI meni, da Slovenija kot predsedujoča EU-ju ni storila dovolj za uveljavljanje človekovih pravic, poleg tega pa ji očitajo, da se je temu vprašanju na nedavnem vrhu EU-Latinska Amerika popolnoma izognila. Na seznamu kršilk so vse evropske države, edina, kjer kršenja človekovih pravic ni zaznati, je med drugim Luksemburg.

AI je sicer v 15 državah članicah EU-ja ugotovil kršitve človekovih pravic v okviru vojne proti terorizmu, saj države še vedno zanikajo sodelovanje pri ugrabitvah ameriške Cie in tajna pridržanja, ki so pripeljala do mučenja posameznikov. V 18 državah so zaznali kršitve pravic priseljencev.

Evropa je glede človekovih pravic zagledana vase, menijo predstavniki AI-ja, saj opozarja na kršilce zunaj povezave, medtem ko to področje potem, ko država postane članica EU-ja, postane notranja zadeva posamezne države in se na kršitve ne opozarja dovolj. EU tako mora vzpostaviti iste standarde glede spoštovanja človekovih pravic za svoje članice, kot so tisti, ki jih zahteva od drugih držav.

Človekove pravice se kršijo v večini držav
Poročilo Amnesty International sicer omenja 150 držav kršilk in izpostavlja trende nekaznovanega napadanja civilistov s strani oboroženih skupin, zatiranje disidentov, nasilje nad ženskami, promoviranje mučenja, pomanjkanje zaščite beguncev in iskalcev azila in odrekanje socialnih ter ekonomskih pravic.

Poseben primer predstavlja Kitajska, ki je obljubila, da bo v luči prihajajočih olimpijskih iger napredovala na področju človekovih pravic, dovolila svobodo govora in tiska in odpravila prevzgojno delo, česar pa še ni storila.

Aleksandra K. Kovač