Zakonski predlog, ki so ga v sredo predstavili sindikatom, v javno razpravo pa bo dan v petek, je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik predstavila na današnji novinarski konferenci. Po njenih besedah predlog neposredno zadeva približno 40.000 javnih uslužbencev. Zakon o javnih uslužbencih velja za državno upravo, je navedla ministrica in dodala, da za približno 150.000 javnih uslužbencev drugod velja zakon o delovnih razmerjih. Katere so ključne točke novega zakona? Kaj prinaša glede prenove plačnega sistema?

Država in javni sektor postajata vedno manj privlačen delodajalec, predvsem za mlade, je dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. "V obdobju, ko imamo rekordno zaposlenost, stabilnost naših zaposlitev očitno ni več dovolj. Za mlade iskalce zaposlitev je treba vrednostno osmisliti delo in poslanstvo, ki ga v okviru javne uprave opravljamo," je dodala.

Ajanović Hovnik je dejala, da je med možnostmi za izboljšanje stanja med drugim vzpostavitev "blagovne znamke" okoli državne uprave, v smislu, da so njeni postopki transparentni, hitri, učinkoviti, prijazni in enostavni.

"Cilj je, da imamo kakovostne, usposobljene in zadovoljne javne uslužbence, ko govorimo o starejših in o mlajših zaposlenih," je še pojasnila ministrica in ob tem navedla, da se uvajajo kompetenčni modeli v procese zaposlovanja in pozneje ocenjevanje uspešnosti dela javnih uslužbencev in njihovih prednosti.

30.000 upokojitev in 20.000 novih zaposlitev

Ministrica je predstavila tudi starostno strukturo zaposlenih v organih državne uprave, ki razkriva, da je skupina mlajših od 30 let zelo slabo zastopana. Povprečna starost v državni upravi je trenutno 50 let. "V prihodnjih od dveh do treh letih pričakujemo, da se bo upokojilo približno 2000 javnih uslužbencev, ki jih z javnimi natečaji ne moremo nadomestiti." Letno se sicer v Sloveniji upokoji približno 30.000 zaposlenih, na trg dela pa jih vstopi približno 20.000.

"Te škarje kažejo, da se v državi vsi borimo za iste kadre, ki jih primanjkuje." V javnem sektorju so se v času kriz zaradi varčevanja dogajala nenadomeščanja javnih uslužbencev, nenapredovanja, neusposabljanja itd., zato je motivacija marsikje močno padla, je opozorila ministrica.

Kako bi po novem potekal izbor kandidatov?

Ministrica je dejala, da zakon o javnih uslužbencih izhaja iz premise, da je ključ v ljudeh. Plačni sistem je po njenih besedah eden bistvenih elementov, a so tudi drugi. Tako v procese zaposlovanja uvajajo kompetenčne modele. Kot ključno predvideno novost je poudarila nov selekcijski postopek s centraliziranim zaposlovanjem uradnikov.

"Postopki javnih natečajev bi bili vodeni z enotne točke, enkrat mesečno bi se njena vrata razprla, pobrala vse potrebe vseh državnih organov in preverila, ali imajo kandidati kompetence in znanja, ki jih v državni upravi potrebujemo," je navedla.

Kandidati, za katere bi se izkazalo, da znanja imajo, bi se uvrstili v nadaljnje selekcijske postopke, ki bi se opravljali prek organov, ki te kadre potrebujejo. Tudi če kandidat na koncu ne bi bil izbran za neko delovno mesto, pa bi, če bi bil v predhodnem postopku prepoznan kot primeren kandidat za zaposlitev, to veljalo dve leti, v tem času, če bi se znova prijavil za drugo delovno mesto znotraj državne uprave, pa ne bi bilo potrebe po ponovnem preverjanju njegovih kompetenc.

Izbor uslužbencev bi potekal s pomočjo že obstoječih kadrovskih služb. Enkrat mesečno bi državni organi sporočili svoje potrebe po novih kadrih z določenimi kompetencami.

Predvideno je, da bo postopek elektronsko voden, vse zadeve se bodo opravljale prek e-uprave. S tem bodo po besedah ministrice postopki bolj transparentni, odprti, tudi bolj pravični, hkrati pa zagotovljena neka ekonomičnost sistema. Kot je še dodal ministrica, želijo po eni strani "detabuizirati politično izpostavljanje posameznikov", na drugi pa dejansko zagotoviti, da v sistem prihajajo ljudje, ki jih ta dejansko potrebuje. Tak sistem poznajo številne države EU-ja, je sklenila.

Prenova kariernega sistema

Ministrica je napovedala tudi prenovo kariernega sistema, ki naj bi po novem jasno določil pot, ki jo je treba prehoditi od enega do drugega položaja. Uvaja se tudi obvezno usposabljanje za pridobitev določenih nazivov in ponovna vzpostavitev izpita iz javne uprave. Uvajajo se tudi obvezna periodična usposabljanja, ki bodo pozneje pogoj za napredovanje, in sicer ne več v nazivih, temveč v delovnih mestih. "Nazive na tem mestu ukinjamo in v podporo kariernemu sistemu sledi tudi prenova plačnega sistema. V tem delu se plačni zakon prekriva z uradniškim," je pojasnila ministrica.

Predvideno je tudi, da zaposlenemu preneha delovno razmerje ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev. Tako bi javnemu uslužbencu, ki dopolni 40 let pokojninske dobe in 65 let starosti, prenehala veljavnost o zaposlitvi. Bi se pa delovno razmere lahko nadaljevalo, če bi za to obstajal interes na obeh staneh.

Predvideno je, da bi z zakonom uredili tudi dopuste. Generalni direktor direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar je pojasnil, da so trenutno v državni upravi pri številu dni dopusta, ki ga imajo zaposleni, velike razlike. Medtem ko imajo začetniki tudi le 16 dni dopusta, imajo lahko starejši, na vodstvenih položajih, tudi 40 dni. In tu želijo najti neko ravnovesje.

Kot je dejal, predlagajo, da bi začetnik v državni upravi dobil 20 dni dopusta, nato število dni dopusta narašča skozi delovno dobo do 24 dni. Namesto dozdajšnjih treh dni dopusta bi zaposlenemu za vodenje pripadel dan dopusta, ob pogoju, da je enoto vodil vsaj štiri mesece. Dan dopusta bi lahko dobil tudi za uspešnost. Do največ pet dni bi javnim uslužbencem pripadlo za zahtevnost dela. Pri dneh dopusta, ki so vezani na osebne okoliščine, spremembe niso predvidene, je pojasnil Pogačar.

Ministrica je napovedala usklajevanje s sindikati in tudi z občinskimi združenji, saj tudi občinske uprave delujejo na podlagi tega zakona. Ob tem bo zakon tudi v javni razpravi. Vse postopke želijo končati do konca letošnjega leta in začeti uveljavljanje zakona v prihodnjem letu.