Ministrica za in infrastrukturo Alenka Bratušek je ob obisku v Savinjski dolini spomnila, da je bilo 4. avgusta lani poplavljenih okrog 2000 km državnih cest, kar je skupno kar tretjina celotnega državnega omrežja.

Največ cest je poplavilo in tudi odneslo v Savinjski dolini in na Koroškem. Dodala je, da so v letu dni zagotovili prevoznost na skoraj celotnem omrežju, le osem kilometrov cest še ostaja delno zaprtih. Za prvo intervencijsko sanacijo državnih cest so porabili 75 milijonov evrov, celotna sanacija cestnega omrežja po poplavah bo stala 508 milijonov evrov. Za rekonstrukcije cest na teh območjih je predvidenih 308 milijonov evrov, okoli 120 milijonov evrov pa za mostove, za štiri podrte in preostale, da se ne bi zgodilo še kaj podobnega.

"Vsi mostovi začasno stojijo. Most v Kamniku oz. Stahovici je bil sprojektiran že prej, tako da ga je bilo treba uskladiti z vodarji, in se že gradi. Za mostova čez Kamniško Bistrico se delajo projekti oz. revizije, največji izziv je pa most v Otiškem Vrhu, ki ga je treba zaradi višjih ocen stanja voda na novo sprojektirati," je povedala.

Zadovoljna je s hitrostjo izvajanja sanacije

Ministrica je s hitrostjo izvajanja sanacije cestnega omrežja zelo zadovoljna, predvsem v Strugah, kjer jim je, čeprav je poplava cesto odnesla, v manj kot mesecu dni uspelo zagotoviti njeno ponovno prevoznost.

"Zdaj sledi tisti del, kjer obnavljamo in rekonstruiramo ceste. Tukaj bo treba nekaj več časa, ker vse tiste projekte, ki so že bili narejeni ali planirani, preverjamo še enkrat z vodarji, zato da bo infrastruktura, ki bo narejena, odpornejša proti vodi," je za Televizijo Slovenija povedala Alenka Bratušek.

Dela ovirajo nove vremenske nevšečnosti

Dela ovirajo nove vremenske nevšečnosti, pri čemer je treba poskrbeti za varnost. Po današnjih pogovorih o proračunih za leti 2025 in 2026 bo po njenih navedbah znanega več. "Želela bi si, da bi stvari lahko šle hitreje. Naš cilj je, da v nekaj letih na teh območjih naredimo vse, kar je treba. Nato pridejo na vrsto projekti, ki jih zdaj pripravljamo. Popoplavna sanacija pa je prioriteta v letošnjem in prihodnjih dveh letih," je povedala.

Pri tretji razvojni osi se po njenem mnenju v zadnjem letu delajo veliki koraki. "Pridobljena so praktično vsa gradbena dovoljenja od Velenja do Slovenj Gradca, zdaj si prizadevamo za to, da čim prej pridobimo gradbeno dovoljenje od Šentruperta do Velenja." V začetku junija je bila javna razgrnitev tretje razvojne osi od Slovenj Gradca naprej, jeseni načrtujemo še zadnji del proti Avstriji, je še povedala.