Osrednjo pozornost v predstavitvi je Bratuškova namenila cestni infrastrukturi, ki je bila v času krize zapostavljena zaradi varčevalnih ukrepov. Bratuškova je ob tem dodala, da je pri načrtovanju infrastrukturnih projektov potrebno tesno sodelovanje z občinami, ki morajo tudi skrbeti za infrastrukturo. Povedala je, da je v gradnji 250 projektov, in zaveza koalicije je, da bodo sredstva za cestno infrastrukturo ostala vsaj na enaki ravni, s čimer naj bi v petih letih "naše ceste spravili v normalno stanje".

Glede predora Karavanke, kjer je bila v preteklih dneh v medijih izpostavljena izbira turškega izvajalca, je dejala, da je treba čim prej izvesti revizijo tega postopka in čimprejšnjo gradnjo, da bo projekt končan leta 2024, kot je bilo predvideno. Prav tako ne vidi razloga, da se tretja razvojna os ne bi začela graditi 2019, kot je to predvideno.

"Drugi tir bi lahko zgradili sami"
Bratuškova je poudarila, da je zagovornica načela, da bo tovor treba spraviti s cest na železnice. Pri tem pa je dodala, da je železniška infrastruktura potrebna obnove in krepitve. Težavo pa vidi v tem, da se je celotna država namesto tega ukvarjala s 27 kilometri železnice na relaciji Divača–Koper. Pojasnila je, da bi se dalo projekt izpeljati drugače, a obenem dodala, da je za državo vendarle bolje, da se naložba ne vodi skozi državni proračun, temveč prek podjetja, kot se je gradilo avtoceste.

Glede pogajanj z madžarskimi vlagatelji je Bratuškova pojasnila, da je v koalicijski pogodbi zapisano, da se bodo pogovori z zalednimi državami nadaljevali, "ampak bodo pri tem iskali za Slovenijo najboljšo izbiro". Sama sicer meni, da bi država ta projekt lahko zgradila sama. Pogovori z Madžari se bodo tako nadaljevali, a je Bratuškova ob tem dejala, da se pogoji v pogajanjih lahko spremenijo glede na pogoje, ki jih je postavil prejšnji minister za infrastrukturo. "Za zdaj je predviden 250-milijonski kapitalski vložek zalednih držav, in če ga ne bo, ga bo morala zagotoviti Slovenija. Je pa tudi dogovor znotraj koalicije tak, da smo to tudi pripravljeni narediti," je dejala Bratuškova.

Korak k energetski samooskrbi
Bratuškova je poudarila, da je Luka Koper izjemnega pomena za Slovenijo, in obljubila, da bo, če bo imenovana za ministrico, Luka Koper ostala slovenska: "Trst smo pred desetletji izgubili, Kopra, dokler bom ministrica, ne bomo."

Energetski koncept, s katerim, tako Bratuškova, že zelo zamujamo, namerava prilagoditi pripombam v javni razpravi. "Si pa želim, da se zelo konkretno določijo kratkoročni in srednjeročni cilji na področju energetske politike." Bratuškova ob tem poudarja, da se je treba zanašati tudi na obnovljive vire. Želi si, da bi bil sprejet v letu 2019. Prav tako je dodala, da je dopolnitev potreben energetski zakon, tako da bo vključil energetsko samooskrbo.

Nekdanja predsednica vlade
Alenka Bratušek je bila pred vstopom v politiko zaposlena na ministrstvih za gospodarstvo in finance, leta 2008 je neuspešno kandidirala za poslanko na listi Zares, pred državnozborskimi volitvami 2011 pa se je pridružila novoustanovljeni stranki PS in bila na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljena za poslanko. Po neuspelem poskusu sestavljanja vlade Zorana Jankovića in razpadu vlade Janeza Janše je marca 2013 prevzela vodenje nove vladne koalicije. Vodila jo je v času največjih javnofinančnih težav in sanacije bank. Zaradi notranjih trenj v PS-ju je leta 2014 ustanovila svojo stranko. Na zadnjih volitvah se je stranka s petimi poslanci uvrstila v DZ, a med njimi ni Bratuškove. V Šarčevi koaliciji je kandidatka za vodenje infrastrukturnega ministrstva.

Video: Posnetek zaslišanja