To je bila že druga interpelacija zoper ministra Hojsa in znova jo je uspešno prestal ter ostaja na vrhu ministrstva. Predlagatelji interpelacije - LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP - bi potrebovali 46 glasov.
Interpelacijo je ob predlagateljih podprl tudi poslanec DeSUS-a Ivan Hršak, medtem ko se je njegov kolega iz poslanske skupine Robert Polnar vzdržal, ostala dva sta bila odsotna. Na glasovanju prav tako ni bilo nobenega od treh poslancev SNS-a, obeh predstavnikov manjšin in poslanke Mateje Udovč, ki je pred kratkim izstopila iz SMC-ja.
Očitali so mu ustvarjanje izrednih razmer v državi
"Aleš Hojs je po našem prepričanju utelešenje vsega, kar je narobe s trenutno vlado," je v uvodu povedal prvopodpisani pod interpelacijo Matej T. Vatovec iz stranke Levica. Dodal je, da ta vlada vlada na silo in s silo. Med glavnimi očitki ministru Hojsu so namreč ustvarjanje izrednih razmer v državi, vladanje z odloki in čezmerna raba policijske sile. "Ministru očitamo čezmerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani."
Kot je pojasnil Vatovec, je bilo problematično predvsem ravnanje policije na protestu, ki je potekal 5. oktobra v Ljubljani, ko je policija, ne da bi se dejansko začele hujše kršitve javnega reda in miru, uporabila čezmerna pooblastila. "Videli smo, kako je policija zaplinila središče Ljubljane, videli smo zaplinjena otroška igrišča, videli smo starejše občane z robci pred nosovi, ko so odhajali z nakupov v središču Ljubljane in bežali pred plinskimi sredstvi." Policija se je zaradi srečanja voditeljev držav EU-ja na Brdu in glede na to, da izgredov ni bilo, na ukaz politike odločila, da nad protestnike pristopi s silo, je poudaril Vatovec. "Pod ministrom Hojsom so protesti postali nezakoniti, prepovedani. Vsakdo, ki bi rad izrazil nasprotno stališče ali kritiko vladi, je nekdo, ki ga je treba oglobiti," je prepričan Vatovec.
Krepitev vloge policije kot represivnega organa je po mnenju Vatovca zasluga aktualnega ministra in generalnega direktorja policije Antona Olaja. Njeno ravnanje pa spominja na ravnanja policije v avtokratskih državah. Vatovec je opozoril tudi na nezakonito kadrovanje v policiji in "prirejanje zakonodaje na način, da bi lahko generalni direktor policije, ki je seveda nastavljen od ministra za notranje zadeve, zamenjal vse šefe policij v državi".
Hojs: Niti za enega od odlokov, ki sem jih predlagal, mi ni žal
"Menim, da so očitki, ki so mi namenjeni v interpelaciji, bistveno preširoki. 110. člen ustave v povezavi s 114. členom jasno definira, kakšne so pristojnosti ministra in kakšne so odgovornosti vlade. Kar nekaj teh očitkov, napisanih v interpelaciji, daleč presega moje pristojnosti, zato bi bili ti očitki lahko le predmet ustavne obtožbe, in ne interpelacije," je v uvodu dejal Hojs. Nato je dejal, da je vladanje z odloki začela vlada Marjana Šarca na začetku epidemije marca 2020, ko je prva dva odloka podpisal le takratni minister za zdravje.
"Zatem se je naša vlada odločila, da bo upravljanje ali ukrepanje v času epidemije spravila na višjo raven, torej da bo odločanje širše in da bomo odloke sprejemali na ravni vlade, torej nič več samo minister za zdravje." Glede zakonitosti vladanja z odloki je Hojs dejal, da je svoje o tem povedalo ustavno sodišče, ki je naložilo, da je določene ukrepe treba uveljaviti z zakonom, ne le z odloki. Pri tem je prst usmeril v državni zbor, češ da je odgovoren za nesprejetje zakona o nalezljivih boleznih. "Ker pač novega zakona ni, bomo še naprej izdajali odloke. Tu moram jasno povedati, da mi niti za enega od teh, ki sem jih sam predlagal, ni žal." Vlada je po njegovih besedah težila k temu, da omeji število žrtev novega koronavirusa, pri čemer je prepričan, da so število žrtev zmanjšali za "stotine in stotine".
Opoziciji je očital, da je ves čas minirala vladna prizadevanja za omejitev epidemije, in ji pripisal tudi odgovornost za polne bolnišnice in tudi številne smrtne žrtve.
Sam je sicer predlagal odloke, ki so omejevali gibanje in določali pogoje prehoda državne meje. Spomnil je na odločitev ustavnega sodišča, da je bila odločitev o omejitvi gibanja skladna z ustavo. Po njegovem mnenju je bil ta ukrep pravilen, saj cepiv proti koronavirusu tedaj še ni bilo, edini ukrep zoper virus pa je bila omejitev druženja.
Vsi protestniki imajo isto osnovo – "kako na nasilen način prevzeti oblast"
Spregovoril je tudi o protestih 5. oktobra in aktivaciji 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot je dejal, je policija pred vrhom EU-Zahodni Balkan izdelala varnostno oceno in presodila, da je treba "ta velik dogodek ustrezno zavarovati". V tednu pred dogodkom so namreč številni, ki so v preteklosti že izvajali nasilje, k temu spet pozivali. Pri tem je izenačil t. i. petkove in sredne protestnike, saj da gre "za isto osnovo, kako na nasilen način prevzeti oblast".
Sicer pa je policija po njegovem mnenju varovanje dogodka in ukrepanje v času protestov izpeljala izjemno odgovorno in profesionalno, za kar je policistom tudi čestital in tiste, ki so pri tem sodelovali, tudi ustrezno finančno nagradil.
"S politizacijo policije se nisem nikoli ukvarjal"
Na očitke o politizaciji policije je zatrdil, da se s tem ni nikoli ukvarjal, pač pa da se je ukvarjal s tem, da bi imeli policisti višje plače in opremo in da bi bili za svoje delo ustrezno nagrajeni. "V veliki meri mi je s sprejetjem novega zakona to tudi uspelo," je zatrdil Hojs in spomnil, da bodo policisti januarja dobili višje plače. "Če pa je kdo v tej državi hotel politizirati policijo, sta to gotovo stranki LMŠ in SD," je poudaril Hojs in med drugim izpostavil udeležbo predsednika LMŠ-ja Marjana Šarca na volilnem kongresu enega od policijskih sindikatov.
Odgovoril je tudi na očitke, da je policiste označil za "mevže in lenuhe". Po njegovih besedah gre za "medijske spine", saj da je bilo to namenjeno vodjem policijskih sindikatov. Opozoril je, da policistov niso bili pripravljeni pozvati k cepljenju in da sploh ne opravljajo policijskega dela. V kolektivni pogodbi sicer piše, da imajo policijski sindikalisti možnost opravljanja sindikalnega dela več kot 50-odstotno, "toda ti gospodje že leta ne delajo ničesar drugega kot sindikalno delo, in to na račun davkoplačevalcev", je dejal Hojs in napovedal, da bo v kratkem predlagal aneks h kolektivni pogodbi.
Koalicijske stranke pričakovano ne bodo podprle interpelacije
Kot je pokazala predstavitev stališč poslanskih skupin, koalicijske stranke pričakovano niso podprle interpelacije Hojsa.
Andrej Černigoj iz NSi-ja je v povezavi z očitki, da je Hojs kot minister za notranje zadeve v času epidemije sprejemal neprimerne in preveč represivne ukrepe, ocenil, da ukrepi bistveno ne odstopajo od ukrepov v sosednjih državah, predlagateljem pa očital nedržavotvornost. V drugih državah v opoziciji "ne najdemo takšnega nasprotovanja ukrepom stroke, aktivne podpore protestom in sloganom Šole brez mask, saj se zavedajo, da všečnost ne prinaša blaginje". "Hkrati se zavedajo, da bi sami morali sprejemati enake ukrepe," je dejal. Predlagateljem je očital, da želijo s svojimi dejanji ustvariti "zmedo babilonskih razsežnosti", predvsem "zaradi lastne preračunljivosti in neomajnega hrepenenja po vladanju".
Monika Gregorčič iz poslanske skupine SMC-ja je opozorila na pravo inflacijo interpelacij v mandatu te vlade: "To je že deseta, kar je rekordno število glede na trajanje mandata vlade." Opozorila je, da je šlo pri protestih 5. oktobra, na katerih naj bi policija po mnenju predlagateljev ravnala neprimerno, za neprijavljene in nasilne proteste, ki so bili načrtno izbrani na dan, ko je Slovenija gostila najpomembnejši dogodek v okviru predsedovanja Svetu EU-ja, z namenom povzročiti čim več kaosa. Da je policija ravnala ustrezno, je po njenih besedah ugotovila strokovna skupina, ustanovljena posebej za ta namen.
Branko Grims (SDS) je odgovornost, da je policija sploh morala posredovati, pripisal 39 poslancem koalicije KUL. Ti so po njegovih besedah sami podžigali proteste in se jih tudi udeleževali, "ko se je policija odzvala, kot se je, in odzvala se je strokovno, pa vlagate interpelacijo in vijete roke, da je prišlo do nasilja". Za taka ravnanja bi morali poslanci KUL-a po besedah Grimsa odgovarjati. Interpelacija v delu, ki govori o dogodkih na protestu 5. oktobra, pa "pretirano relativizira položaj" ter želi predstaviti le eno plat zgodbe, meni Grims.
"Strinjamo se, da je minister Hojs odgovoren za dogodke, ki so sledili protestom, hkrati pa je odgovoren tudi za zagotovitev varnosti in miru," je v predstavitvi stališča poslanske skupine DeSUS-a dejal Ivan Hršak.
Glede očitkov o političnih kadrovanjih v policiji, kar je eden od očitkov Hojsu, ocenjuje, da so ti stalni spremljevalec vseh sprememb vodilnih v državi, se je pa treba ostro upreti v primerih, ko bi pri novih imenovanjih bila kršena veljavna zakonodaja. Odločitev o podpori interpelaciji bodo v DeSUS-u po besedah Hršaka sprejeli na podlagi temeljitega premisleka in po opravljeni razpravi.
V SNS-u stališča poslanske skupine niso predstavili, niti jih ni bilo na glasovanju.
Očitki opozicije in obramba koalicije
Poslanec SD-ja Matjaž Nemec (SD) je na vlado in ministra Hojsa naslovil očitke o vladanju z odloki, represiji in kadrovanju, ki po njegovih besedah sega od samega vrha do vseh por policije. "Ta, ki mu je mar za demokracijo in svobodo, bo danes podprl interpelacijo brez kančka dvoma, če ne bo imel kakršnih koli osebnih interesov," je dejal Nemec in poslance pozval k podpori interpelaciji.
Da se minister Hojs od začetka mandata obnaša kot nekdo, ki mu je dovoljeno vse in za katerega pravila ne veljajo, pa je ocenil koordinator Levice Luka Mesec. Po njegovih besedah je "dobil v roke delujoč policijski aparat v državi, ki velja za eno najvarnejših v Evropi ali na svetu", nato pa s pretirano uporabo policijske sile v času protestov iz slovenske prestolnice "uspel narediti bojišče".
Ministru v bran pa so stopili v NSi-ju, kjer so nanizali vrsto očitkov na račun opozicije. Kot je dejal Blaž Pavlin, ima občutek, da so očitki na Hojsov račun glede podrejanja policije le posledica "bojazni nekaterih v opoziciji, da so oziroma bodo izgubili svoj vpliv v oziroma na policijo". Kot nesprejemljivo je označil stališče, "da je dober minister le tisti minister, ki nič ne dela".
V poslanski skupini SMC-ja pa predlagateljem interpelacije očitajo, da želijo imeti na mestu notranjega ministra "osebo, ki bi bila v svojem delovanju neodločna in z mlahavo politično hrbtenico, ki bi se na različne načine prilagajala posameznim interesom", je dejal Dušan Verbič. Interpelacija je po njegovem mnenju "zgolj prikaz šibkosti opozicije v presoji, kako naj minister za notranje zadeve deluje na tej pomembni državotvorni politični funkciji".
"Lahko se strinjam, da je ministrstvo za notranje zadeve eno pomembnejših ministrstev, ki je pa žal v času te vlade daleč od državotvornega," je na to odvrnila Janja Sluga (NeP). Pač pa je po njenih besedah ravno nasprotno, saj da je notranje ministrstvo v času Hojsovega mandata postalo "neki resor za rušenje notranjega miru državljank in državljanov".
Več očitkov opozicije se je nanašalo tudi na to, da je bil Hojs seznanjen s posnetki pogovora ministra za okolje Andreja Vizjaka z Bojanom Petanom, pa o tem ni obvestil javnosti oziroma prijavil kaznivega dejanja.
Kot je dejal Hojs, ki se je večkrat vključil v razpravo, je bil o tem, da naj bi obstajali ti prisluhi, obveščen dva ali tri tedne prej, preden so prišli v javnost, ni pa jih slišal. "Bil sem zgolj obveščen, da taki prisluhi obstajajo, da bodo gotovo prišli ven zelo hitro ali najkasneje pred volitvami izključno in z enim razlogom, da se diskreditira stranko SDS in pa seveda ministra Vizjaka osebno," je dejal.
Nik Prebil (LMŠ) je v sklepnem delu razprave Hojsu očital neprimerno in žaljivo komunikacijo ter sprejemanje neustavnih odlokov. "Imate ignorantski in ponižujoč odnos do vseh, ki se z vami ne strinjajo," je dejal ministru. Hojs pa je bil nato znova kritičen do opozicije, ki da je izključevalna. Po njegovem mnenju je sama prispevala k "dogajanju na ulicah".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje