Arbitražno sodišče, ki rešuje mejni spor med Slovenijo in Hrvaško, je konec prejšnjega meseca objavilo delno sodbo, v kateri je navedlo, da je Slovenija kršila arbitražni sporazum, vendar pa kršitve niso tako hude, da bi Hrvaška lahko izstopila iz sporazuma in da sodišče ne bi moglo neodvisno in nepristransko sprejeti končne razsodbe. Kdaj se bo to zgodilo, ni jasno.
Arbitražno sodišče je Slovenijo in Hrvaško julija lani obvestilo, da bo razsodbo predvidoma izdalo v sredini decembra 2015. Toda že čez nekaj dni se je zgodil zaplet z objavo prisluhov slovenskemu arbitru Jerneju Sekolcu in slovenski agentki Simoni Drenik, zato je sodišče prekinilo delo, Hrvaška je enostransko izstopila iz arbitražnega postopka, imenovana pa sta bila nova člana arbitražnega sodišča. Norvežan Rolf Fife je zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvaškega.
"Postopek pred arbitražnim sodiščem je zaupen. MZZ nima informacij o nadaljnji časovnici sodišča, o tem, kdaj bo predvidoma razglašena razsodba v primeru Slovenije in Hrvaške," pravijo na zunanjem ministrstvu (MZZ).
Na MZZ-ju glede časovnice nadaljnjih postopkov pojasnjujejo, da je arbitražno sodišče v zadnjem sporočilu za javnost le zapisalo, "da bo znova proučilo pisno in ustno argumentacijo pogodbenic ter predložene kartografske in dokumentarne priloge." Po tem pa se bo s pogodbenicama posvetovalo glede nadaljnjega postopka in nato dokončno razsodilo.
"V zvezi s tem sodišče izjavlja, da bi bilo po posvetovanju s pogodbenicama vsekakor pripravljeno razpisati dodatno ustno obravnavo in jima še enkrat omogočiti, da predstavita stališča o dejstvih in utemeljitvah, ki so po njunem mnenju najpomembnejši, o tem, kateri postopki so predvideni pred arbitražnim sodiščem," pravijo na MZZ-ju.
Bolj posvečeni v delo arbitražnega sodišča sicer menijo, da do ustne obravnave ne bo prišlo, saj je glede na trenutno razpoloženje Hrvaške jasno, da se bi zaslišanja udeležila le Slovenija. Arbitražno sodišče pa si do razglasitve sodbe ne želi novih zapletov. Toda do razglasitve bo minilo še kar nekaj časa. Nova člana sodišča morata proučiti okoli 11.000 strani dokumentov, memoranduma, zapise ustnega zagovora … Kar naj bi po neuradnih navedbah trajalo najmanj osem mesecev.
Hrvaška naj bi sicer odstopila tudi zaradi namigov, ki so se pojavili v javnosti, da naj bi bila arbitraža v več primerih naklonjena Sloveniji, predvsem v Piranskem zalivu in na kopenski meji, medtem, ko naj bi sporni zaselki ob meji v Istri ostali na Hrvaškem, katere del so v bistvu vse od osamosvojitve.
Kitajci kot Hrvati
Medtem ko se bodo postopki arbitraže med Slovenijo in Hrvaško vlekli še nekaj časa, je Stalno arbitražno sodišče v Haagu sredi meseca razglasilo na videz podobno razsodbo v sporu med Filipini in Kitajsko glede razmejitve suverenosti v Južnokitajskem morju (Kitajska je v skladu s svojim zemljevidom iz štiridesetih let 19. stoletja trdila, da je večina Južnokitajskega morja njenega, kar je filipinska stran na sodišču izpodbijala). Razsodba je podobna zato, ker je tudi Kitajska, kot bo najverjetneje tudi Hrvaška, sporočila "da sodbe ne sprejema niti je ne priznava".
ZDA so Kitajsko, tudi zaradi lastnih interesov, pozvale k spoštovanju odločitve sodišča glede Južnokitajskega morja. Podobno je storila tudi EU. Vendar se je v tem primeru zgodil zaplet, v katerega je bila vpletena tudi Hrvaška.
Hrvaška zadržala izjavo EU-ja
V Bruslju so želeli, da bi bila posebna deklaracija sprejeta na ravni 27 EU-držav (Velika Britanija je pač v postopku izstopa), vendar so jo po poročanju nekaterih evropskih medijev preprečili Madžarska, Grčija (zaradi kitajskih naložb) in Hrvaška, slednja zaradi svoje odločitve, da ne sodeluje več v arbitražnem postopku glede meje s Slovenijo.
Usklajevanje glede deklaracije je potekalo pred vrhom EU-Azija na ravni zunanjih ministrstev. Hrvaška pa je, sicer po neuradnih podatkih, zahtevala umik poziva k spoštovanju mednarodnega prava in sprejetih sodb ter omembo konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS). Novo različico skupne evropske izjave s precej milejšimi stališči EU-ja pa naj bi na koncu zavrnila Slovenija. Deklaracijo EU-ja je v imenu vseh njenih držav članic nato objavila visoka predstavnica EU-ja za zunanjo politiko Federica Mogherini.
"EU in njene države članice priznavajo razsodbo sodišča v Haagu in se zavzemajo za miroljubno rešitev spora. EU pri tem ne zavzema stališča do vprašanja suverenosti v tem sporu," je zapisano v izjavi Mogherinijeve. EU pa je Kitajsko in Filipine tudi pozvala, naj razjasnita svoje zahteve v sporu in jih spoštujeta v skladu z mednarodnim pravom.
Ali bo Slovenija po razsodbi arbitražnega sodišča od preostalih članic EU-ja zahtevala, da se opredelijo do razsodbe in Hrvaško pozovejo, naj spoštuje mednarodno pravo? Na MZZ-ju opozarjajo, da primera Filipinov in Kitajske ne gre enačiti s primerom Slovenije in Hrvaške. "Deklaracija EU-ja, ki jo omenjate, se nanaša na državi, ki nista članici EU-ja," pravijo na MZZ-ju.
Ali bo Hrvaška spoštovala mednarodno pravo?
Evropska komisija je po delni razsodbi haaškega arbitražnega sodišča, da bo nadaljevalo delo, pojasnila, da še naprej podpira in spodbuja dialog med državama ter izrazila pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali odločitev sodišča, da bi dosegli trajno rešitev v tem sporu.
Hrvaška bo jeseni sicer dobila novo vlado, vendar njen odnos do arbitraže najbrž ne bo dosti drugačen od tistega, ki ga je izrazil sedanji hrvaški minister za zunanje zadeve Miro Kovač na novinarsko vprašanje, kako se bo Hrvaška odzvala na odločitev arbitražnega sodišča o nadaljevanju postopka.
"Hrvaška ni stranka v postopku oz. je iz postopka izšla. Zato ne želimo in nočemo komentirati namenov arbitražnega sodišča, ki za nas ni več relevantno, saj je izgubilo legitimnost. Konec koncev tudi ni nobenih mehanizmov sprejema morebitne odločitve sodišča," je dejal Kovač.
Slovenija najbrž res nima nekih pravnih možnosti, da bi prisilila Hrvaško, da upošteva odločitev arbitražnega sodišča. "Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v skladu z mednarodnim pravom spoštovala razsodbo arbitražnega sodišča," o morebitnem hrvaškem neupoštevanju razsodbe arbitraže pravijo na MZZ-ju.
Ne nazadnje bi bilo precej dvolično, da Hrvaška, sicer kot članica EU-ja, pričakuje, da Kitajska spoštuje odločitev arbitražnega sodišča, sama pa bi jo zavračala. Slovenija pa po mnenju pravnih poznavalcev ne bi bila čisto brez pravnih možnosti, če bi prihajalo do novih mejnih sporov, denimo v Piranskem zalivu. Hrvaško bi lahko tožila na sodišču EU-ja, ki je pristojno za reševanje pravnih sporov med državami članicami. Pri tem bi se sklicevala na rezultate arbitraže. Vendar so to le špekulacije, kaj bo, če bo ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje