To bi bila velika škoda za slovensko visoko šolstvo, opozarjajo na mariborski univerzi. Ministrstvi za notranje zadeve in za izobraževanje so že pozvali k tolmačenju predpisov, pri čemer ocenjujejo, da ti ne bi smeli nikogar prikrajšati za študij.

Vsak tuji študent je velika dodana vrednost za univerzo in za okolje, v katero pride študirat, poudarja rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič: "Tudi s tem, ko ostane po študiju v našem okolju, generira nadpovprečno veliko dodano vrednost za našo družbo kot celoto, za njen dolgoročni razvoj pomeni velik potencial."

Internacionalizacija dviguje kakovost visokega šolstva in na mariborski univerzi kar desetina študentov prihaja iz tretjih držav, ne iz EU-ja, največ iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, pa tudi Rusije.

Če bi ti zdaj res potrebovali dokazilo o skoraj 5000 evrih za enoletno bivanje, kakor so izračunali pri študentski organizaciji (Šos), bi bila to zanje velika ovira, za našo državo pa izguba, ocenjujejo tako v Šosu kot pri rektorski konferenci. Ta je resorno in notranje ministrstvo že pozvala k natančnejšemu tolmačenju novih predpisov.

"Menimo, da je ključno, da tolmačijo to dikcijo na način, da se za tuje študente v slovenskem prostoru s tega vidika stvari ne bodo spremenile, da tako kot do zdaj njihovi starši jamčijo za zadostna sredstva," poudarja Kavčič.

Vprašanja zaskrbljenih študentov

Kačič dodaja, da dobivajo veliko sporočil zaskrbljenih študentov, ki že ali želijo študirati pri nas in so se za to dolgo pripravljali, zato upa na čimprejšnja natančnejša pojasnila pristojnih. Ob tem pa poudarja tudi pozitivne plati omenjenega zakona, na primer možnost devetmesečnega bivanja po koncu študija z namenom iskanja zaposlitve ter ureditev položaja mobilnih študentov in raziskovalcev in njihovih družinskih članov.