bi lahko potekalo ob prisotnosti posrednika, ki bi lahko bila močna članica EU-ja ali Vatikan ali pa OVSE.

Po poročanju TV Slovenija mora do konca hrvaških pogajanj, do vstopa Hrvaške v Evropsko unijo in do ratifikacije pristopne pogodbe v Državnem zboru biti mejni spor med državama nepovratno rešen, kar najbrž pomeni tudi zakoličeno mejo. Državi sta mejo enkrat že zarisali - v sporazumu Drnovšek-Račan.

Že prejšnja vlada se je kmalu po blejskem neformalnem dogovoru premierjev Janeza Janše in Iva Sanaderja, da bi spor reševali na Meddržavnem sodišču v Haagu, začela oddaljevati od te možnosti. Zdaj pa naj bi se rešitev iskala za skupno mizo ob pristonosti tretjega, neke vrste posrednika, kar je tudi pobuda predsednika Danila Türka.

Po njegovih besedah je namreč zdaj treba razmišljati o tehnikah, med njimi pa je tudi spravni postopek, "ki omogoča večjo kreativnost in to, da se na koncu obe strani zbližata in se počutita kot zmagovalca", je pojasnil Türk.

Strategija še vedno neznanka
Kot je pred dnevi poudaril slovenski premier Borut Pahor, je za odnose s Hrvaško v prvi vrsti zadolženo zunanje ministrstvo. Na ministrsrtvu so potrdili, da strategijo zgolj dopolnjujejo in ena izmed takih dopolnitev bodo tudi zaključki mešane diplomatske komisije, ki bodo po zadnjem srečanju konec tega meseca nakazali realne možnosti za reševanje mejnega spora s pomočjo tretjega oziroma z arbitražo.

Dokument, ki ga je Državnemu zboru, tudi po pobudi staroste slovenskega parlamentarizma Franceta Bučarja, obljubil Pahor, je še vedno neznanka. Deklaracija bi namreč morala po poročanju TV Slovenija vključevati precej jasne opredelitve Slovenije do mejnega vprašanja, kar bi lahko zmanjšalo manevrski prostor pri pogajanjih. Po koalicijskem sporazumu je vrnitev k dvostranskim pogajanjem celo najbolj zaželena možnost za reševanje mejnega spora.

Mesić: Vprašanje je mogoče tudi zamrzniti za nedoločen čas
Hrvaški predsednik Stipe Mesić pa je v pogovoru za hrvaški radio dejal, da je ena izmed mogočih rešitev tudi zamrznitev vprašanja za nedoločen čas. Omenil je tudi možnost rešitve z arbitražo haaškega sodišča, pri čemer naj bi Hrvaška upoštevala vsakršno odločitev sodišča.

Če bi Slovenija dobila izhod na odprto morje, bi s tem Hrvaška izgubila mejo z Italijo, dodaja Mesić.

Sporen zemljevid Slovenije na spletni strani Agencije za okolje
Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije pa je zemljevid Slovenije, objavljen na spletni strani Agencije za okolje, označilo za "nekorekten" in "pravno neutemeljen". Meje, ki jih je v atlasu okolja začrtal Arso, namreč po njihovih navedbah celoten Piranski zaliv prikazujejo znotraj Slovenije.

Kot so še dodali, "na takšen način zarisana mejna črta na morju in določene točke na kopnem še enkrat pričajo o tem, kako se razlikujejo medsebojna stališča glede vprašanja meje med državama". To po njihovem tudi jasno kaže na to, da je pravi način za reševanje tega odprtega vprašanja predaja primera Meddržavnemu sodišču v Haagu.