Nekdanji predsednik uprave Elektra Maribor Andrej Zorec je bil na mariborskem sodišču obsojen zaradi koruptivnega dogovarjanja pri oddaji posla gradnje kablovoda. V zadevi je bil med soobtoženimi tudi nekdanji lokalni politik stranke Zares Gregor Jager, dogajanje pa je v javnosti junija 2011 odmevalo zaradi obsežnih hišnih preiskav. A po odločitvi ustavnih sodnikov bo moral Zorec znova pred sodnike, saj je preko svojega odvetnika Francija Matoza dosegel razveljavitev sodbe mariborskega okrožnega sodišča, s katero je bil junija 2019 obsojen zaradi nedovoljenega dajanja daril na leto in dva meseca zapora ter stransko denarno kazen 9000 evrov.

Kot poroča časnik Večer, je Zorec v ustavni pritožbi med drugim zatrjeval, da mu je bila kršena pravica do nepristranskega sojenja, saj je pri sojenju sodelovala sodnica, ki je predhodno odločala o krivdi soobtoženih. Zato naj bi, kot trdi Zorec, imela vnaprej ustvarjeno mnenje o pritožnikovi krivdi, saj je predhodno že izdala tri obsodilne sodbe zoper štiri soobtožene, ki so s tožilstvom sklenili sporazume o priznanju krivde. Po mnenju Zorca naj bi tako te sodbe vsebovale stališče, ki je prejudiciralo njegovo krivdo.

Ustavno sodišče je po pisanju časnika v preteklosti že odločilo, da dejstvo, da je sodnik sprejel priznanje enega od obtoženih, še ne pomeni avtomatsko razloga za njegovo izločitev. V novembra lani izdani odločbi, ki se nanaša na Zorčevo ustavno pritožbo, pa so bili tudi zaradi prakse Evropskega sodišča za človekove pravice drugačnega mnenja in so zapisali, da lahko v primerih, ko je sodnik sprejel priznanje katerega od več obtoženih, pravici do nepristranskega sojenja zadosti le, če se nato izloči, o zadevi pa odloča drugi sodnik, ki s predhodno odločitvijo ni bil obremenjen.

Manjša sodišča opozarjajo na težave zaradi pomanjkanja sodnikov

Odločitev ustavnega sodišča je že povzročila preklic kar nekaj zadev na sodiščih, v četrtek pa so zaradi tega predsedniki okrožnih sodišč imeli sestanek na vrhovnem sodišču, pobudo zanj je dala predsednica ptujskega sodišča Albina Hrnec Pečnik. Na nekaterih manjših sodiščih, kot je tudi ptujsko, je namreč kazenskih sodnikov premalo. Med zadnjimi odmevnimi primeri, iz katerih se je moral sodnik izločiti, je bilo pri njih nedavno priznanje umora ženske iz Markovcev, kjer je storilka dejanje priznala, soobtoženi pa ne.

Kot je po sestanku pojasnila Hrnec Pečnik, so razpravljali o tem, kako organizirati delo, da bodo lahko zadostili odločbi ustavnih sodnikov. "Mi imamo samo štiri kazenske sodnike in zanimalo me je, kako bomo odslej delali, če bo prihajalo do takih izločitev," je dejala predsednica sodišča in ob tem povedala, da so se načelno pogovarjali o tem, da bodo zadeve urejali znotraj sodnega okrožja.

Pogovarjala se je tudi s predsednikom Višjega sodišča v Mariboru Brankom Reismanom in se z njim dogovorila za sestanek s predsedniki sodišč znotraj okrožja, na katerem se bodo dogovorili, kako naprej. Treba bo namreč prilagoditi tudi letni razpored, saj morajo na sojenjih zagotoviti zakonite sodnike, je še dodala predsednica ptujskega sodišča in dodala, da se s podobnimi težavami ukvarjajo tudi na drugih manjših sodiščih po vsej državi.

Zaradi reorganizacije pričakovana upočasnitev reševanje nekaterih zadev

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je v četrtek pri njih potekal sestanek predsednikov okrožnih in višjih sodišč v zvezi z omenjeno odločbo ustavnega sodišča in njenim vplivom na delo sodišč. Kot so pojasnili, so predsedniki sodišč na sestanku razpravljali o nadaljnji organizaciji dela na sodiščih v smislu spoštovanja odločbe, skladno s katero se bo moral sodnik, ki bo v neki zadevi z več obtoženimi sprejel kakšno priznanje krivde, iz naknadnega sojenja izločiti.

Nadaljnja organizacija dela na posameznih sodiščih je sicer v pristojnosti predsednikov omenjenih sodišč, so dodali, na četrtkovem sestanku pa so ti že podali oceno, da bo omenjena odločba vplivala na delo sodišč. Sojenja v nekaterih zadevah se bodo namreč morala začeti znova in pred spremenjenim senatom, kar pomeni, da bo treba ponovno izvesti tudi vse že izvedene dokaze.

Zato je mogoče vsaj za nekaj časa v teh zadevah pričakovati upočasnitev njihovega reševanja, pri obsežnejših zadevah pa bi lahko bil ogrožen tudi uspešen zaključek postopkov še pred zastaranjem primerov, so še opozorili na vrhovnem sodišču.