Poleg omenjenih orodij so v sklopu projekta med drugim ustvarili strojno povzemanje besedil, prepoznavanje imen v besedilu in povezav med njim, razdvoumljanje, pa tudi iskanje odgovora na zastavljeno vprašanje iz besedila.

Kljub izjemnim dosežkom pa vseeno najbolj impresivno deluje razpoznavalnik govora, v katerega naložimo posnetek govora, program pa ga zapiše. Prav zaradi prostokodnosti so vsa nova orodja na voljo podjetjem za implementacijo in s tem izboljšanje njihovih storitev. A kot poudarja vodja projekta Simon Krek, naletimo na težavo, saj Slovenija nima močne strategije na tem področju.

"Lahko se financira, lahko se načrtuje, lahko se podpre jezik, kar počne Estonija, ki od leta 2006 za razvoj digitalizacije estonščine letno nameni tri milijone evrov," je o tem, kaj lahko storimo, povedal Krek.

"Mi smo v bistvu na vlakcu smrti. Po zaključku projekta pred enim tednom gremo strmo navzdol, po vlakcu smrti, saj je financiranje nič evrov za ta program," je opozoril.

Ker bo v prihodnje strojno generiranih besedil vse več, je nujno, da slovenščina za temi jeziki ne zaostane. Le tako bo lahko vključena v digitalno okolje, razlaga svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučič.

"Kar pomeni, da jo bo mogoče vključiti v vse nove izdelke in storitve, ki prihajajo, in da bo tudi manj takšnih vprašanj, kot se recimo sedanji uporabniki Appla, avtomobilov in podobnega sprašujejo, zakaj te storitve še zmeraj ne govorijo slovensko," je pojasnil.

Projekt, ki sta ga financirala ministrstvo za kulturo in evropski sklad za regionalni razvoj, je dostopen na spletni strani slovenščina.eu, kjer lahko nova orodja tudi preizkusite.