Ukinitev gotovine bi pomenila popoln nadzor nad ljudmi in vodenje v smer digitalnega suženjstva, opozarja vodja združenja PovezaniSmo Ivan Jurgec. Pokaže nam letake, ki jih tako kot številni podporniki združenja nosi v denarnici in z njimi ozavešča o pomenu gotovine. "Z bankovcem za 50 evrov lahko gremo, kamor koli želimo, uporabimo ga za nakup blaga, storitve in tega ne bo nihče videl. Z digitalizacijo pa je vse v nadzorstveni funkciji nekoga, vsaka transakcija se zabeleži, vse centralne banke, vlade, kdor koli stoji za tem, vedo za vsako transakcijo, ni ne svobode ne zasebnosti," pripoveduje Ivan Jurgec. Zato je treba gotovino vpisati v ustavo, kot enega od temeljev slovenske države, so prepričani v združenju.

Tudi v tujini zagovorniki gotovine opozarjajo, da popolna digitalizacija pomeni popoln nadzor. In navajajo primer: kaj če bi se pristojni odločili, da je sladkor škodljiv in da ga ima vsak pravico kupiti samo kilogram. Če bi ga nekdo želel kupiti več, mu prek digitalne plačilne kartice to lahko onemogočijo. Če je v obtoku gotovina, tak nadzor ni mogoč.

Oktobra se končuje prva faza proučevanja možnosti uvedbe digitalnega evra. Šlo bi za digitalno različico gotovine – digitalni denar, ki mu jamstvo in kritje daje Evropska centralna banka. Po prvih zamislih naj bi bil na voljo v mobilni aplikaciji ali na fizični kartici. ECB zatrjuje, da bo digitalni evro samo dopolnil gotovino in da bi lahko okrepil denarni in plačilni sistem v evrskem območju.

Toda snovanje digitalnega evra je pri marsikom okrepilo bojazen¸ da bi bila gotovina sčasoma lahko izrinjena iz prometa. Slovaška je konec junija pravico do uporabe gotovine vpisala v ustavo. V sosednji Avstriji medijsko kampanjo za vpis gotovine v ustavo vodi zvezni kancler. Tudi s spoti na Facebooku, Twitterju in TikToku: "V pekarni, pri frizerju ali v kavarni plačujete z gotovino ali s kartico? Želim si, da bi se tudi v prihodnosti lahko odločali sami."

O pravici do plačila z gotovino so v začetku leta 2023 razpravljali tudi v avstralskem in britanskem parlamentu. Britanski mediji so poleti poročali o civilni nepokorščini Piersa Corbyna, brata nekdanjega vodje laburistov Jeremyja Corbyna. Ta je v podružnici trgovine Aldi, ki ne sprejema gotovine, paket jagod plačal s kovanci. Zaposlenim pa je dejal, naj pokličejo policijo. Dve peticiji, ki zahtevata, naj britanska vlada uzakoni, da podjetja morajo sprejemati gotovinska plačila, je doslej podpisalo skoraj 60 tisoč ljudi. Seznam držav, kjer se ljudje zavzemajo za ohranitev uporabe bankovcev in kovancev, se daljša: na njem sta tudi Nova Zelandija, Avstralija, tudi Kanada – ki je znana kot najbolj negotovinska država na svetu, pred Švedsko. V Kanadi samo tri odstotke nakupov plačajo z gotovino.

Kaj pa Slovenija? Po deležu gotovinskih plačil smo po raziskavi Evropske centralne banke na drugem mestu, pogosteje kot pri nas z gotovino plačujejo samo na Malti. "Leta 2022 je bilo v Sloveniji gotovinskih 73 odstotkov plačil, kar pa je 7 odstotkov manj kot pred šestimi leti," pove Gregor Miklavčič iz Banke Slovenije. Ministrstvo za finance ne razmišlja o urejanju pravice do gotovine v ustavi. Zatrjujejo, da je potrošnikom zagotovljena splošna pravica, da plačilo izvedejo z gotovino. Negotovinsko plačilo je obvezno le v nekaterih z zakoni določenih primerih, z namenom preprečevanja pranja denarja, utaje davkov in financiranja terorizma.

Stroški sprejemanja plačil s karticami so pogubni za številne male podjetnike, obrtnike, rokodelce. Ekipa oddaje Tednik se je pogovarjala z Evo Breznikar, ki ročno izdeluje unikatne usnjene izdelke. Odkar stranke skoraj brez izjeme plačujejo s karticami, na leto za bančne provizije za te transakcije odšteje za eno plačo denarja.

Več, tudi utrinki iz Muzeja bančništva, v prispevku iz Tednika.