Afera Patria dobiva novo poglavje - odškodnine zaradi neutemeljenega zapora, zaradi izgube volitev, poslovne škode … Sodni proces v zadevi proti peterici obtoženih, Janezu Janši, Tonetu Krkoviču, Jožetu Zagožnu, Walterju Wolfu in Ivanu Črnkoviču se je končal s precej nelagodnim epilogom, zastaranjem sodbe. Trojica med njimi je že prestajala zaporno kazen zaradi sodbe, ki je bila pravnomočna do njene razveljavitve na ustavnem sodišču, zato je bilo nekako pričakovano, da bodo od države skušali dobiti odškodnino za čas, ki so ga neupravičeno preživeli v zaporu.

Pred dobrimi desetimi dnevi so se v javnosti pojavile številke odškodninskih zneskov, ki jih za zaporniške dni želijo izterjati od države. Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, zahteva nekaj več kot 13,4 milijona evrov. Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, zahteva 900.000 evrov, Krkovič, ki je bil v zaporu 259 dni, pa 600.000 evrov, je razkrilo državno pravobranilstvo.

Najprej poravnava, nato tožba
Oškodovanci se morajo pri vseh zahtevah za plačilo odškodnine najprej obrniti na pravobranilstvo in skušati z njim doseči poravnavo. Če v treh mesecih ni dosežena sporazumna rešitev, lahko oškodovanec vloži tožbo za povrnitev.

Želje po visoki odškodnini so v velikih primerih mnogo višje od tistega, kar je pripravljena ponuditi država. Po poročanju nekaterih medijev naj bi Janši ponudili 52 tisoč evrov odškodnine, odvetnik Toneta Krkoviča Jože Hribernik pa je javno razkril, da je bila njegovi stranki ponujena "smešno nizka" odškodnina 35.280 evrov. Kar pomeni, da so Janši za dan zapora ponudili nekaj manj kot 359 evrov, Krkoviču pa nekaj več kot 136 evrov.

Državno pravobranilstvo je bilo v svojih ponudbah v bistvu še kar radodarno. V primerjavi z zneski, ki so bili kot odškodnine izplačani drugim "neutemeljenim" zapornikom in pripornikom, poravnalne ponudbe, ki jih je prejela trojica iz zadeve Patria, niti niso bile smešno nizke.

Osnovna ponudba je 42 evrov za dan zapora
Na pravobranilstvu so za MMC povedali, da je osnovni znesek, s katerim operira pristojna komisija, ki odloča o poravnavi, 42 evrov za dan zapora. Vendar se pri določitvi primernega zneska odškodnine upoštevajo različne okoliščine, ki so enake tistim, ki jih upoštevajo tudi sodišča. Med okoliščinami na pravobranilstvu navajajo "ugled, ki ga uživa oškodovanec v svojem okolju, odnos okolja do njega po odvzeti prostosti, objavo podatkov o osebi v medijih, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin …"

Toda kljub upoštevanju dejavnikov ponujene ali dosojene odškodnine neupravičenim zapornikom in pripornikom niso mnogo višje. Gorenjski glas je pred dnevi denimo poročal, da je sodišče Kranjčanu, ki je zaradi neupravičene obsodbe za bombni napad na policijsko stavbo v Kranju v zaporu preživel 613 dni, prisodilo 46.200 evrov odškodnine, torej je za dan zapora prejel nekaj več kot 75 evrov odškodnine. Državo je zaradi preživetih zaporniških dni tožil za 164.200 evrov z zamudnimi obrestmi. Njegov soobtoženec pa se je za 684 zaporniških dni z državo poravnal za 36.822 evrov ali nekaj manj kot 54 evrov na dan.

Do koliko odškodnine so za čas, preživet v ječi, upravičeni Janša, Krkovič in Črnkovič, bo - kot kaže - odločilo sodišče. Tako kot bo odločilo o tožbi največje opozicijske stranke SDS-a, ki od države zahteva 886.257 evrov odškodnine zaradi sojenja v zadevi Patria.

Slovenski rekordi
Za rekordno slovensko odškodnino za neupravičen zapor velja tista, ki je pripadla Martinu Uherniku, potem ko je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja v zaporu neupravičeno preživel več kot sedem let. Od države je želel izterjati približno milijon evrov odškodnine, 793 tisoč evrov za nepremoženjsko škodo in okoli 195 tisoč evrov za premoženjsko škodo. Sodišče mu je kasneje za nepremoženjsko škodo prisodilo slabih 305 tisoč evrov, za premoženjsko škoda pa 155 tisoč evrov.

Najvišja med izplačanimi odškodninami za neutemeljen odvzem prostosti v času slovenske samostojnosti je odškodnina za 1225 dni, preživetih v priporu. Gre za primer podjetnice Milice Makoter, ki so jo bremenili umora moža. Prejela je 260.000 evrov odškodnine.

Na državnem pravobranilstvu sicer poudarjajo, da se večina odškodninskih zahtev, ki jih prejmejo, nanaša na neutemeljen pripor, precej manj pa je zadev zaradi neutemeljenega pripora. Tožniki pa v nekaterih primerih zahtevajo tudi odškodnino zaradi neupravičene ali pogojne obsodbe, čeprav jim ni bila odvzeta prostost.

Milijonske in milijardne tožbe proti državi
Med napovedanimi zahtevami za odškodnine v zadevi Patria izstopa Črnkovičeva, saj je ocenil, da je bila njegovemu podjetju Rotis zaradi kazenskega pregona in zapora narejena škoda, ki znaša med 12 ali 13 milijoni evrov. Omenjeni zahtevek niti ni ekstremen. Na državnem pravobranilstvu pravijo, da so najvišje tožbe proti državi, ki se nanašajo na protipravno ravnanje državnih organov, sodišč in tožilstva, vložene po letu 2000, znašale od dobrih 103 milijonov evrov pa celo do nekaj več 1,3 milijarde evrov. "Vse zaključene zadeve so bile v celoti končane v korist države, tožbeni zahtevki pa zavrnjeni oziroma tožbe umaknjene," pravijo na državnem pravobranilstvu.

Med "megatožbami" je odprta še zadeva družbe Detel Pet, ki od države zahteva odškodnino zaradi izgubljenega dobička v višini nekaj več kot 210 milijonov evrov. V drugi polovici devetdesetih let naj bi mu pristojno ministrstvo onemogočilo vstop na trg mobilne telefonije. Zadeva pa je po pojasnilu pravobranilstva trenutno na ustavnem sodišču. Vrhovno sodišče pa je pred tem potrdilo sodbo višjega sodišča, ki je v celoti zavrnilo tožbo Detel Pet.