Zgodbe, ki so jih pripovedovali za Televizijo Slovenija v slovenskih šolah, so komaj verjetne. Ravnatelji sami na zavodu za zaposlovanje prepričujejo brezposelne, da bi prišli k njim v službo, čeprav brez ustrezne izobrazbe. Drugi lepijo oglase za delovna mesta učiteljev po fakultetah, v šolah poučujejo študenti. Študentka biologije in gospodinjstva tako poučuje matematiko. Plača učitelja začetnika pa ni prav vabljiva in je primerljiva s plačo trgovca ali celo nižja od nje – 1100 evrov neto.

Gostje v studiu so bili: Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje, Branimir Štrukelj, Sviz, Anita Knez, ravnateljica na OŠ-ju Rakek, Sandra Baškovič, učiteljica na OŠ-ju Otočec, Alenka Helbl, SDS, podpredsednica parlamentarnega odbora za izobraževanje.

Iz mariborskega studia se je v oddajo na daljavo vklapljala antropologinja Vesna Vuk Godina, iz Ljubljane pa Jaka Erker, profesor matematike na Gimnaziji Šentvid.

"Biti učitelj ni več spoštovan poklic. Ne odvrača le nizka plača, temveč tudi odnos staršev in otrok."

Razmere na šolah je za Tarčo raziskala novinarka Anja Šter.

"Na Gimnaziji Moste urgentno iščemo učitelja fizike. Zaradi neugodnega stanja na trgu dela iščemo tudi med študenti. Plačilo bo 15 € na uro, študentsko delo ali redna zaposlitev," piše v enem izmed oglasov v ljubljanski gimnaziji. Nič drugače ni v Osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah. "Možnost redne zaposlitve ali študentsko delo. Rok za prijavo: ČIM PREJ."

"Ko sem videla avgusta, da ne bo nič prijav na razpis, sem vzela telefon in poklicala svoje kolege. Poklicala sem učiteljico, ki je bila na praksi, še vedno je študentka, smo jo zaposlili," je pojasnila ravnateljica OŠ-ja Škocjan Janja Lesjak in dodala, da je bila to res zadnja možnost.

"Sem bila pozvana na vabilo ravnateljice, če bi se odločila za poučevanje matematike, ker ne dobi nobenega učitelja na razpisu," je potrdila Nika Novak. 24-letna študentka na pedagoški fakulteti se sicer sploh ne izobražuje za učiteljico matematike, ampak biologije in gospodinjstva, čakata jo še magistrska naloga in strokovni izpit."Med študijem sem imela nekaj matematičnih predmetov v povezavi s fiziko, tako da možgani na področju matematike niso čisto zaspali, vendar vseeno je težko, ker je zame to nekaj novega," je pojasnila.

Na šoli imajo težave tudi z učiteljem tehnike. Trenutno ga nadomeščata učiteljica kemije in inženir lesarstva, ki je sicer tudi računalnikar v sosednjem vrtcu.

"Včasih so kandidati čakali, da so prišli na vrsto, zdaj jih šole vabijo."

"Ko odpreš razpis na kateri koli strani za delovna mesta, so učitelj, učitelj, učitelj, učitelj. Tega pred nekaj leti ni bilo, so stali v vrsti, da so prišli na vrsto, zdaj te pa v bistvu šola čaka, te vabi, te kliče," je pojasnila učiteljica glasbene vzgoje na OŠ-ju Otočec Sandra Baškovič. Študentka na Akademiji za glasbo je na šolo prišla pred dobrim mesecem, potem ko je učitelj glasbene vzgoje, ki so ga zaposlili med poletjem, nekaj dni pred začetkom šolskega leta dal odpoved.

"S pomočjo sodelavcev, poznanstev smo potem iskali kader, tudi mlade z nedokončano izobrazbo, ali so pripravljeni vskočiti v razred, smo dobili kolegico," je pojasnil ravnatelj OŠ-ja Otočec. Na šoli imajo težave z ustreznim kadrom že dalj časa. Lani sta matematiko poučevali učiteljici razrednega pouka. Zdaj so dobili učiteljico matematike, fiziko trenutno poučuje inženirka iz Bosne, tehniko kar učitelj športne vzgoje.

Kot je poročala Anja Šter, so na Osnovni šoli Rakek že četrtič ponovili razpise za tri učitelje: dva matematika in učitelja razrednega pouka – ponujajo redno zaposlitev ali prek študentske napotnice –, ker se na razpise nihče ne prijavi, prosta mesta zdaj oglašujejo tudi na fakultetah.

Kot je pojasnila Ana Delak, učiteljica razrednega pouka na OŠ-ju Rakek, stisko rešujejo tudi tako, da pokličejo upokojene sodelavce.

Razmere so iz leta v leto slabše, pravi učiteljica 3. razreda, ki je na šoli pet let. Da otroci ne bi ostali brez pouka matematike, so na pomoč poklicali upokojeno učiteljico matematike, a le za 60 ur na mesec, kolikor jih dopušča zakonodaja. Matematiko tako poučuje še učiteljica biologije.

Na ljubljanski Osnovni šoli Danile Kumar tehniko učita arhitektka in upokojena učiteljica, pravnica in filozof vodita podaljšano bivanje, matematiko in slovenščino poučujejo študenti, tudi ravnateljica je nekaj časa hodila v razred matematike. "To je bilo hkrati, kot bi pilotirala in vozila ladjo," je dejala. "Izvajamo različne sama temu rečem čarovniške trike, največkrat pa pomanjkanje učiteljev nadomeščamo tako, da zaposlujemo ljudi, ki se lahko najbolje približajo strokovnemu znanju in ki to zmorejo početi."

Učitelj ob začetku kariere prejme 1100 evrov neto mesečne plače

Slovenščino v 7. in 8. razredu poučuje Anja Tomažič, študentka slovenistike in primerjalne književnosti na filozofski fakulteti.

"Čeprav bi se glede na kadrovsko stisko lahko zaposlila, čeprav še nisem končala študija in opravila strokovnega izpita, se nisem za to odločila, ker je plača zelo nizka. Ko sem si naredila računico, sem ugotovila, da se mi bolj splača na študentsko napotnico delati, tudi zaradi vseh študentskih bonitet," je pojasnila Tomažič.

Zdaj namreč učitelj ob začetku kariere prejme 1100 evrov neto mesečne plače, po novem plačnem sistemu naj bi se mu plača do leta 2028 postopoma dvignila za 270 evrov neto. To je primerljivo s plačo diplomirane medicinske sestre v ambulanti.

Kot pravijo, pa nizka plača ni edini razlog, zaradi česar poklic učitelja danes ni privlačen. "Velik izziv je odnos učenec – učitelj, ki se je močno spremenil, v ozadju so starši s svojimi zahtevami, pričakovanji. To je kar velik zalogaj," pojasnjuje Baškovič.

"Moti me predvsem ta odnos učenci – učitelji, je zelo malo spoštovanja, hkrati pa je izziv odnos med starši in učitelji. Ker prelagajo veliko odgovornosti na učitelja in hkrati posegajo v naše delo," pa je opozorila Elizabeta Miklavčič, učiteljica 2. razreda na OŠ-ju Livada.

Včasih je bilo za učitelje preprosteje, pravi letos upokojena učiteljica Janja Uršič, ki zaradi kadrovske stiske še vedno nekaj ur na teden poučuje. "Vsak se lahko pritoži, vsak lahko išče pravico, tako deluje tudi šolski sistem. To vpliva na nas in tudi ta birokracija, če je namenjena nadzoru, kar je prav, ne da nas omejuje, da nam odvzame avtonomnost, ki jo potrebuje vsak učitelj."

"Imamo občutek, da je ta poklic zelo nespoštovan. Že ko vstopiš v razred, dobiš povratno informacijo: Ah, ti si zdaj tukaj, ker moraš biti, da nekaj poveš, ni spoštovanja," je dejala Tomažič.

Javnost ne vidi ure in ure domačih priprav

Kaj pa odkriva novinar Jan Dolajš?

V Osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani se med odmorom napolnijo hodniki, učitelji odhitijo na kratek odmor. Po nekaj minutah je treba nazaj na delo. Učitelj matematike in fizike Uroš Medar bo razredu predstavil osnove električne energije, danes je namreč tehnični dan. Na sporedu je tudi spajanje baterije, stikala in svetilke. Vsaka, še posebej pa taka ura, zahteva od učitelja veliko priprave, v prispevku uvodoma razgrne Žan Dolajš.

Delovni teden se zanj začne že v nedeljo zvečer, pravi Medar. "Sam bi rekel, da so za enim delovnim dnem, ko sem v razredu pet ur – to je verjetno tisto, kar javnost vidi – doma še vsaj tri, štiri ure priprave," je zatrdil.

Poleg vsebinskega dela pa je v zadnjih letih, tako kot veliko dejavnosti pri nas, tudi šolanje prepletla birokracija. "Iskreno v kamero to povem brez težav. Ne pišem več vsak dan priprave po obrazcu, ki mi je bil na fakulteti predpisan, saj vem, katere cilje moram doseči. Poročajo pa kolegi seveda, da pišejo tedenska poročila o opravljenem delu. Mesečna potem znova, potem razrednikova poročila ... In teh poročil je lahko toliko, da si v nekem trenutku rečeš: pa jaz potrebujem tajnico," je pojasnil Medar.

Poklic se je spremenil za 1000 odstotkov

Učitelj Medar je zavzet pedagog mlajše generacije. Učiteljica angleščine Jožica Frigelj pa odpira vrata OŠ-jev Ketteja in Murna že več kot štiri desetletja. "Meni v šolstvu teče 43. leto. Poklic pa se je spremenil, ne vem, kaj naj rečem, za 1000 odstotkov," je povedala.

"Na začetku moje delovne dobe je učitelj izpolnil dnevnik, redovalnico, matični list za vsakega otroka. V matično knjigo je zapisal zaključni uspeh. Pa poročilo na koncu leta," je navedla.

In zdaj? "Zdaj je teh različnih poročil, zapisnikov, evidenc toliko, da jih sploh ne znam našteti. Pred nekaj leti sva s kolegom skušala narediti seznam, kaj vse bi učitelj moral znati napisati, pripraviti. Prišla sva do številke 96. Pa še nisva končala, sva obupala," je odgovorila učiteljica Frigelj.

Okovje birokracije paralizira izobraževalni proces

Birokracija pa ovira tudi delovanje na izjemno pomembnem vzgojnem področju, to so izpostavili prav vsi šolniki, s katerimi smo govorili ta teden.

"Primer, ki se je nam zgodil, je, ko je učenec načrtno hotel poškodovati druge, ko je bilo več kot očitno, da je hotel nekomu nekaj narediti. Smo mu podelili vzgojni ukrep. Pa je prišla inšpektorica je rekla, da ga moramo umakniti," je povedal Medar in dodal, da so se začudili, zakaj bi morali vzgojni ukrep umakniti. A inšpektorica je zahtevala umik vzgojnega ukrepa, ker učenec nikoli prej še ni imel prestopka in da je vzgojni ukrep na mestu šele, če učenec prestopek ponovi.

Zakaj je prevladalo načelo postopnosti?

Načelo postopnosti je prevladalo nad načelom sorazmernosti. Poglejmo, zakaj. Od leta 2004 do leta 2009 je za vse osnovne šole veljal pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev, ki ga je sprejel šolski minister Slavko Gaber. Pravilnik je v 30. členu določal, kaj so hujše kršitve.

Izsiljevanje, ogrožanje življenja, kraja, spolno nadlegovanje, uničevanje uradnih dokumentov itd. V naslednjem členu je jasno pisalo: Za hujše kršitve se vzgojni ukrep lahko izreče nemudoma. In še: Načelo postopnosti ne velja.

Zdaj je drugače. Šole imajo svoje vzgojne načrte. Preden nekomu, ki prej ni povzročal težav, za hujšo kršitev dodelijo ukor, mu morajo zaradi načela postopnosti najprej izreči milejše ukrepe – denimo opravljanje koristnega dela, pripravo referata, pomoč čistilki ali hišniku ...

"Če učenec nasloni nož na vrat drugemu učencu in mu rečeš: zdaj pa se bomo malo pogovarjali s tabo. Ne, to je bila resna kršitev. In za to resno kršitev je treba resno postopati," je povedal ravnatelj OŠ-ja Srečka Kosovela Sežana.

Permisivna vzgoja je odpihnila "trdo roko"

Disciplina "trde roke" pa že kar nekaj časa ni več v domeni nekoč celo strahospoštovanega učiteljskega poklica. Prevladal je namreč koncept t. i. permisivne vzgoje.

"Od nekdaj absolutne avtoritete v razredu si je zdaj treba avtoriteto zaslužiti. Od nekdaj skoraj brezpogojnega uboganja zdaj pogosto pridemo do tega, da učenci rečejo ne bom, nočem, ne briga me," je dejala Frigelj.

Se starši res preveč vtikajo v delo in presojo učiteljev?

Ne samo obiski odvetnikov, tudi prijave na šolsko inšpekcijo so v izrazitem porastu. Leta 2009 je bilo okoli 500 pobud za inšpekcijske nadzore, lani že skoraj dvakrat toliko. Večino prijav so podali starši in skrbniki otrok.

"Verjetno ko govorimo o tem, kaj je glavna težava, bi vsi radi slišali, da so otroci slabi, da so starši slabi, da so plače nizke, da imamo slabe pogoje za delo ... Ampak to je zelo majhen delež tega. V resnici je večina otrok, večina staršev še vedno super. Težava je samo, da imajo tisti, ki ne želijo sodelovati, ki nočejo sodelovati, ki nočejo spremeniti svojega vedenja, vedno večji glas," je povedal Medar.

Če so ocene višje, zakaj je znanja manj?

Šola je vedno bolj zreducirana na boj za ocene. Na marsikateri slovenski šoli je povprečna ocena nerealno visoka, že več kot 4, medtem pa padajo rezultati matematične, naravoslovne in še posebej kritično bralne pismenosti. Čedalje višje ocene, čedalje manj znanja.

Temeljitejše reforme šolstva ni na vidiku. Razmere naj bi izboljšala prenova učnih načrtov, ki se trenutno pripravlja, a se zapleta. Oktobra je iz komisij za pripravo učnih načrtov izstopila cela vrsta strokovnjakov s fakultet in srednjih šol. Glavni očitek pa: nestrokovno vodenje prenove na Zavodu za šolstvo, ki ga je do pred kratkim, več kot desetletje, vodil novi šolski minister Vinko Logaj.

Teorija ali praksa pri športni vzgoji?

"Stvari niso strokovno gledano potekale tako, kot bi morale. Dolgo smo se trudili, da bi jih spravili na prave tirnice, potem so nas za pol leta vse s fakultet izločili iz skupine, nismo bili niti vabljeni na sestanke," je povedal Gregor Starc, profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, ki ga skrbi vedno več sedenja otrok, kar že ima konkretne in merljive posledice na njihovih telesih. Tudi v športno vzgojo se vrinja čedalje več sedenja in pisanja.

"In zdaj se hipotetično lahko zgodi, da bo otrok znal teoretično zelo dobro opisati dvokorak in polaganje z desno pri košarki in dobil petko, tisti, ki pa zna to narediti, pa ne zna razložiti, pa ne. In smo v bistvu zgrešili celoten pomen šolanja in izobraževanja gibanja pri športu," je opozoril Starc.