Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je namreč že napovedal, da bodo v primeru referendumske pobude preverili njeno ustavnost. Ustavno sodišče namreč referendum lahko zavrne, če presodi, da bi z morebitno zavrnitvijo zakona na referendumu nastale protiustavne posledice.

Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani edino mogočo pot za argumentiranje nasprotovanja referendumu vidi v predstavitvi natančnih izračunov, iz katerih bi bilo razvidno, da država, če bi se ohranil veljavni sistem, v okviru javnih financ ne bi mogla zagotavljati z ustavo zagotovljenih pravic. Prepričan je, da ta trenutek položaj ni neustaven, res pa obstajajo hude težave z javnimi financami.

Cerar: Referendum ne sme poseči v človekove pravice
Miro Cerar s Pravne fakultete pa je prepričan, da se v zakonu prepletajo elementi državnega oziroma javnega interesa ter vidiki človekovih, predvsem socialnih pravic. Vse to so zanj ustavno relevantne kategorije, ki jih bo moralo ustavno sodišče preučiti, ko bo zakon primerjalo z ustavo. Zagotovo bi bilo protiustavno, če bi neki referendum bistveno posegel v substanco človekovih pravic, jih pomembno ožil ali bistveno posegel v javni interes, je še povedal.

Kaučič: Primer je specifičen
Igor Kaučič s Pravne fakultete pa je v povezavi s tem povedal, da je ustavno sodišče do zdaj že večkrat preverjalo dopustnost referenduma in jih nekaj tudi že preprečilo, a tokratni primer je po njegovem mnenju specifičen. Sodišče bo moralo pač ugotoviti, kakšno ustavno pravico bi morebitna zavrnitev zakona prizadela, je dejal.