Nadgrajena spletna aplikacija Supervizor, ki jo je v četrtek predstavila protikorupcijska komisija, je, tako kot je ob svoji prvi predstavitvi razkrila, kako dobro na račun države živijo številni podjetniki, odvetniki, svetovalci …, ponovno povzročila precej razburjenja v javnosti. Razkrila je, da so številni univerzitetni profesorji, ki so bili tudi na vodilnih položajih svojih fakultet, poleg rednih plač prejemali še visoke avtorske honorarje.

Odgovori prejemnikov največjih avtorskih honorarjev iz akademske sfere so bili zelo sprenevedavi, saj so za Večer in Finance (Metka Tekavčič, Maks Tajnikar, Stanka Setnikar Cankar …) pojasnjevali, da del svojega dela opravijo tudi zunaj fakultet, in ne v svojem delovnem času, kot denimo predavanja izrednim študentom, predavanja v podjetjih, delo za druge institucije, predavanja v tujini, delo pri posebnih projektih ... Za kar pač prejmejo plačilo.

Na drugi strani pa smo bili letos januarja priča tarnanju rektorjev javnih univerz, ki so na srečanju s predsednikom vlade Mirom Cerarjem razložili, da je več kot polovica članic ljubljanske univerze v rdečih številkah, da je mariborska univerza za petino premalo financirana, primorska univerza pa v tako ali tako v najslabši finančni kondiciji. Prav univerze in njene članice pa so po podatkih KPK-ja med največjimi plačniki avtorskih in podjemnih pogodb, tudi svojim zaposlenim.

Na razkritje Supervizorja so se že ostro odzvali v Visokošolskem sindikatu Slovenije (VS), kjer pravijo, da nenehno opozarjajo na zlorabe, ki jih omogoča odločevalska samovolja vrhnjega sloja akademske skupnosti.

Bilo bi groteskno, če ne bi bilo resnično
"Primer, ko dekan poleg polne redne zaposlitve in raziskovalnih projektov honorarno poučuje na devetih dodatnih lokacijah in s tem zasluži stotisoče evrov, medtem pa množice sposobnih mlajših znanstvenikov zaradi “varčevanja” ostajajo brez službe, životarijo s prekarnimi pogodbami ali ždijo v izhodiščnih plačnih razredih, bi učinkoval kot groteskna karikatura, če ne bi bil resničen in če ne bi bil značilen za razmerja v slovenskem visokem šolstvu," je zapisal predsednik visokošolskega sindikata Marko Marinčič.

Ob tem se sprašujejo, ali je zgolj naključje, da je ministrstvo, ki ga vodi ena največjih zaslužkaric v javnem sektorju, pravkar predložilo predlog osnutka novega zakona o visokem šolstvu, ki bi zaposlene v visokem šolstvu izključil iz sistema plač javnih uslužbencev. "S tem ukrepom bi lahko dohodki redkih posameznikov poleteli v nebo, večina drugih pa bi padla v prekarnost," opozarjajo v VS-ju.

Ministričina najnovejša afera je zato po njihovem mnenju koristno svarilo pred razvrednotenjem študija, ki ga prinaša komercializacija, vendar razprodaja recikliranega znanja v obliki izrednega študija ni edina oblika zlorabe institucionalnega položaja, ki ga imajo javne univerze.

"Opozarjamo tudi na številne pojave, ko se predstavniki institucionalne akademske elite s položajem v univerzitetni hierarhiji na etično sporne in koruptibilne načine okoriščajo kot zasebni svetovalci državnih oz. javnih ustanov. Vse te pojave omogoča zlasti privatizacija odločanja, ki jo skuša predlog osnutka zakona o visokem šolstvu še okrepiti," še menijo v VS-ju, kjer tudi odločno zavračajo težnje h korporativnemu upravljanju in privatizaciji univerz.

Nesprejemljivo dodatno plačevanje zaposlenih
V Sindikatu delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR) pravijo, da se nikakor ne strinjajo z na področju visokega šolstva zelo razširjeno prakso dodatnega plačevanja zaposlenih na univerzi prek avtorskih pogodb oz. prek njihovih statusov s. p.

Pričakujemo, da bo na podlagi sodelovanja socialnih partnerjev sprejeta novela zakona o visokem šolstvu (ZViS), s katero bo ustrezno urejeno tako financiranja visokega šolstva kot tudi ustrezno vrednotenje rednega dela visokošolskih učiteljev in tudi nepedagoškega kadra. Pri tem pa v Sindikatu VIR zavračamo predlog koncepta novega ZViS, ki ga je pripravila delovna skupina pri MIZŠ-ju, saj v nasprotju z našimi zahtevami predvideva popolno deregulacijo delovnih obveznosti in grob poseg v veljavni sistem delovnih mest in napredovanj, dodajajo v VIR-u.

Lažni občutek, da imajo univerze dovolj denarja
"Dejstvo, da je ministrica največ zaslužila z avtorskimi honorarji in zdaj odstopila, ne bo razrešilo težav. Sama je le del problema, pri katerem gre za uzurpacijo javnih sredstev univerzitetnih elit, neke zaprte kaste, ki si je očitno delila honorarje na račun vseh drugih na univerzi," je povedal prvi mož sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ) Branimir Štrukelj, ki opozarja, da se bo ob razkritju izplačevanja avtorskih honorarjev porajal lažni občutek, da imajo univerze dovolj denarja.

"Realnost je povsem nasprotna in ti ljudje so živeli na dveh planetih," še dodaja. Po njegovih navedbah je namreč na mariborski univerzi docent plačan kot asistent z doktoratom, ker nimajo dovolj sredstev. Njihova plača pa znaša okoli 1.000 evrov.

"Zdaj bistveno bolje razumem, zakaj se ministrica ni zavzemala za dodatna sredstva za univerze in raziskovanje. Cinično je po sebi sklepala, da je vse v redu. Univerzitetna elita zato tudi ni nikoli podprla in se pridružila zahtevam po ureditvi razmer na univerzi v smislu plač in delovnih pogojev, ker je bila za njih plača zgolj priboljšek," še dodaja in upa, da se bo "univerzitetno ljudstvo" tokrat zganilo in to uredilo.

Varčevanje na račun mladih
Tudi v študentski organizaciji podobno kot sindikalisti opozarjajo, da se na eni strani varčuje in mladi, ki vstopajo na akademsko pot (asistenti, mladi raziskovalci in drugi sodelavci) opravijo veliko dela pod zelo slabimi pogoji, tudi s prekarnimi oblikami dela, po drugi strani pa si nekateri vodilnih na fakultetah izplačujejo vrtoglave honorarje.

"Seveda nas je najbolj zmotil podatek o honorarjih ministrice Setnikar Cankar, predvsem za to, ker si je glavnino izplačala prav v času, ko je bila dekanka na fakulteti, kar se nam zdi sporno, saj gre praktično za podpisovanje pogodb "samega s seboj". Še toliko bolj ob tem zmoti dejstvo, da ministrica pričakovala prihranke od drugih zaposlenih v šolstvu (spomnimo na namero ukinitve plačevanja učne pomoči ...)," pravijo na ŠOS-u.

Kaj menijo na univerzah?
Kakšno stališče imajo do dodatnega plačevanja zaposlenih na univerzi prek avtorskih pogodb oz. prek njihovih s. p.-jev in v katerih primerih se jim zdi tovrstno plačevanje upravičeno, smo povprašali tudi tri javne univerze, ljubljansko, mariborsko in primorsko.

"Zakonodaja predvideva izplačilo avtorskih honorarjev za delo, ki ni opredeljeno v pogodbi o zaposlitvi. Članica mora ob izplačilih sredstev spoštovati zakonske predpise in vsa izplačila prijaviti pristojnim organom. Dogovarjanje avtorskih in podjemnih pogodb je v pristojnosti posamezne članice," pravijo na ljubljanski univerzi, kjer gospodarno porabo javnih sredstev preverjajo z notranjimi revizijami.

"Od leta 2011 smo z varčevalnimi ukrepi prihranili več kot dvajset odstotkov sredstev, namenjenih za izdatke za blago in storitve za izvajanje javne službe, kamor sodijo tudi izplačila avtorskih pogodb in drugih oblik pogodbenega dela," še dodajo. Kar zadeva opravljanje raziskav za zunanje naročnike, pa mora vsaka članica del sredstev, med 20 in 30 odstotki, nameniti za skupne režijske stroške.

V Mariboru varčujejo že dalj časa
Na mariborski univerzi pravijo, da se podatki objavljeni na Supervizorju glede vrednosti izplačanega denarja po avtorskih in podjemnih pogodbah nanašajo na vseh 17 članic in rektorat in na časovno obdobje od leta 2003.

"Univerza v Mariboru plačuje opravljeno delo za izvedbo pedagoškega procesa, in sicer na posebnih področjih, kjer pedagoški proces poteka z velikim vključevanjem zunanjih sodelavcev (na področju medicine, zdravstvenih ved, arhitekture, trener izbrane športne panoge), kjer je pomembno, da sodelujejo strokovnjaki s prakse in seznanjajo študente z največjimi trenutnimi novostmi in so hkrati v stalnem stiku s tekočo prakso, kar pomeni, da na Univerzi v Mariboru niso v rednem delovnem razmerju. Prav tako se prek avtorskih in podjemnih pogodb plačujeta delo na projektih in sodelovanje z gospodarstvom, torej vse aktivnosti, kjer financer določi, da se na takšen način izvaja delo in ne sodi v redno delovno obveznost zaposlenih," pravijo na mariborski univerzi.

Ob tem še izpostavljajo odgovorno ravnanje rektorja Danijela Rebolja, ki je leta 2011 sprejel enoten cenik za izplačilo po avtorskih in podjemnih pogodbah in za več kot tretjino zmanjšal višino izplačanih honorarjev, dodatno pa so se še za tretjino zmanjšali honorarji v okviru izvajanja varčevalnih ukrepov in po njihovih navedbah predstavljajo v letu 2014 le še 28 odstotkov zneska iz leta 2010.

UP: Honorarji upadajo
"Iz javno razpoložljivih podatkov so razvidna sistematična prizadevanja Univerze na Primorskem, ki so se začela neposredno z začetkom aktualnega mandata konec leta 2011. Gre za skrbno načrtovano reorganizacijo finančnega in kadrovskega poslovanja, ki izkazuje dejanski upad izplačanih avtorskih honorarjev iz povprečja prejšnjega mandata v višini 109.407 evrov na mesec na povprečje skupaj 40.270 evrov mesečno aktualnega mandata," je zapisal rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič. To danes pomeni manj kot dvoodstotni delež skupnega proračuna, je poudaril.