V javno razpravo bo ta teden prišel predlog novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je ministrstvo za zdravje predstavilo prejšnji teden. Novi zakon pa sicer v slovenski pravni red bolj kot ne uvaja novo evropsko tobačno direktivo.

Nova protitobačna zakonodaja, ki sledi resoluciji o nacionalnem načrtu zdravstvenega varstva 2016–2025, v kateri želijo doseči Slovenijo brez tobaka, naj bi med drugim uvedla sličice s prizori bolezenskih posledic kajenja, prepovedala tobačne izdelke z značilno aromo, kot so cigarete z okusom mentola, in tudi prepovedala prodajo tobačnih izdelkov po medmrežju.

Novi zakon naj bi uvedel tudi popolno prepoved oglaševanja, razstavljanja in promocije tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov na vseh mestih prodaje. Tobačni izdelki na prodajnem mestu pa ne bodo smeli biti vidni ali dostopni kupcem.

70.000 evrov za preventivo
Ministrstvo za zdravje (MZ) pa med protitobačnimi ukrepi predvideva tudi uvedbo t. i. protikadilskega oz. tobačnega centa, s katerim naj bi država dobila denar za preventivo. "Vemo, da je preventiva oz. ozaveščanje najboljši instrument, da ljudje ne začnejo kaditi," menijo na zdravstvenem ministrstvu, kjer za sofinanciranje programov, ki jih izvajajo neprofitni zavodi in nevladne organizacije za preprečevanja začetka kajenja in opuščanja kajenja zdaj letno namenijo približno 50.000 evrov na leto. Za financiranje izvajanja svetovanja za opuščanje kajenja v okviru brezplačne telefonske številke 080 2777 pa namenijo približno še dodatnih 20.000 evrov na leto.

"Ministrstvo financira tudi program dela Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), vključno z dejavnostmi, ki so namenjene spremljanju nadzora nad tobakom, pripravi strokovnih podlag za ukrepanje in razvoju preventivnih programov ter informiranju in ozaveščanju javnosti in posameznih skupin prebivalstva na tem področju," o financiranju protitobačnih dejavnosti še pravijo na MZ-ju.

Kajenje državo stane 1,8 milijarde evrov na leto
Na MZ-ju in NIJZ-ju pravijo, da stroški zdravljenja bolezni, povzročenih z aktivnim ali pasivnim kajenjem, stroški zmanjšane produktivnosti in stroški prezgodnjih smrti v Sloveniji predstavljajo okoli 5 odstotkov BDP-ja, kar zdaj znaša okoli 1,8 milijarde evrov. To razkrivajo podatki mednarodne raziskave, ki jo je Evropska komisija naročila med pripravo protitobačne direktive. Podatki se nanašajo na leto 2009.

V omenjeni raziskavi je za Slovenijo med drugim navedeno, da so delavci na račun bolezni, ki so posledica kajenja, odsotni 788.000 dni na leto. Prezgodnje smrti zaradi bolezni, povezanih s kajenjem, pa naj bi Slovenijo stale 1,974 milijarde evrov, kar je leta 2009 pomenilo 4,73 odstotka BDP-ja.

Zadnji dvig trošarin leta 2014
Uvedba tobačnega centa bo podražila tobačne izdelke v Sloveniji, proračunska blagajna pa bo pobrala še nekaj dodatnih sredstev iz denarnic kadilcev. Slovenija je trošarine za tobak in tobačne izdelke nazadnje zvišala pred letom in pol, maja 2014, in sicer za 20 centov na škatlo cigaret.

Višanju trošarin je tedaj nasprotovala opozicija, ki je menila, da finančnih učinkov ne bo, saj bo prišlo do upada prodaje in odliva kupcev v tujino, razmahnil pa naj bi se tudi sivi trg. Za zdaj se je izkazalo, da je imela prav, saj je finančno ministrstvo za lani pričakovalo 416 milijonov evrov vreden izkupiček iz tobačnih trošarin, medtem ko je bil v preteklih letih okoli 440 milijonov evrov.

Cene tobačnih izdelkov v Sloveniji so po podatkih Eurostata v evropskem povprečju, precej nižje cene pa so v balkanskih in nekaterih vzhodno evropskih državah. Ali so višje cene tobačnih izdelkov spodbudile povpraševanje na sivem trgu, je težko reči. Vsaj glede na zasege finančne uprave (FURS) ilegalnih tobačnih izdelkov. Zasegi se namreč iz leta v leto močno razlikujejo. Lani so tako zasegli nekaj več kot 9 milijonov kosov cigaret, leta 2014 več kot 21 milijonov, leta 2013 pa manj kot poldrugi milijon.

Največ tihotapljenja z Balkana
"V FURS-u ne vodimo evidence zasegov glede na poreklo (kje so izdelane) zaseženih cigaret. V primerih zasegov cigaret v zabojnikih je mogoče ugotoviti, od kod je bil poslan zabojnik, ne pa tudi, kje so bile cigaret izdelane. Prav tako tudi pri drugih zasegih v cestnem ali v železniškem prometu lahko samo predvidevamo, od kod so bile odpremljene (glede na trošarinsko znamko, glede na vrsto, jezik opozoril o nevarnosti kajenja, od kod prihajajo potniki in vozila itd.)," o izvoru pretihotapljenih cigaret pravijo na FURS-u.

"Ocenjuje se, da je večina t. i. cigaret »Illicit White« (ki niso registrirane za prodajo v EU-ju), ki se tihotapijo v vozilih, izdelanih v državah zunaj EU-ja (Belorusija, Rusija, Ukrajina, nekaj tudi iz držav EU-ja, npr. iz Grčije, Italije). Cgarete Illicit White, tihotapljene v zabojnikih, pa so večinoma proizvedene v Združenih arabskih emiratih ter državah Daljnega vzhoda," dodajajo.

Po splošni presoji za obdobje zadnjih pet let pa so cigarete, ki so bile zasežene v cestnem in železniškem prometu, odpremljene v 40 odstotkih iz BiH-a, v 10 odstotkih iz Srbije, 10 odstotkov pa jih izvira iz drugih držav z Balkana (Kosovo, Makedonija, Hrvaška). Izvor 30 odstotkov zaseženih cigaret je v državah vzhodne Evrope (Belorusija, Moldavija, Ukrajina) ter 10 odstotkov v drugih državah EU-ja (Bolgarija, Romunija, Grčija) in v neznanih destinacijah.

Tobak v manjših količinah, ki ga tihotapijo potniki v vozilih, pa po navedbah FURS-a običajno izvira iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ali Makedonije.