Uradno zato, ker postopek izbire še ni končan, bolj verjetno pa zaradi dvomov, ali Jušić sploh izpolnjuje pogoje za to mesto, in posledic, ki bi lahko nastale, če bi se drugi kandidat, Boštjan Lindav, na tako odločitev pritožil, je za Radio Slovenija poročal Robert Škrjanc.

Dejstvo je, da Senad Jušić do februarja letos še nikoli ni opravljal prave vodstvene funkcije znotraj policije. Na notranjem ministrstvu pa si pogoj, ki ga določa zakon, torej osem let izkušenj na vodstvenih mestih, razlagajo zelo kreativno in trdijo, da je Jušić zahtevane izkušnje pridobil kot pomočnik komandirja in pomočnik vodje koprskih kriminalistov.

Iz sodne prakse izhaja, da je mogoče izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih pridobiti le z zaposlitvijo na takšnem delovnem mestu, torej mestu, na katerem je zaposleni trajno odgovoren za vodenje določenega organa ali enote. Zgolj nadomeščanje ali pomoč pri vodenju pa ne predstavljata zahtevanih delovnih izkušenj.

Ali kot je zapisano v eni izmed sodb višjega delovnega in socialnega sodišča in ki se nanaša prav na zahtevane delovne izkušnje na vodstvenih položajih: "Tega pogoja ni mogoče razumeti, da zadošča delo, ki ima po vsebini značaj vodenja."

Tako tudi različno vodenje projektov ali delovnih skupin ne šteje. Tega se očitno zavedajo v natečajni skupini uradniškega sveta, kjer imajo težave z odločitvijo. To so verjetno pravi razlogi, zakaj se je vlada odločila za podaljšanje.

Številne kadrovske menjave

Jušić je že zamenjal vodje policijskih uprav v Ljubljani, Novem mestu, Mariboru in Kopru. Samo vprašanje je, kdaj bo zamenjan tudi vodja uprave v Novi Gorici, čigar menjavo je od Tatjane Bobnar zahteval premier Robert Golob. Zamenjal je tudi prvega kriminalista.

A pri vseh teh menjavah se postavlja vprašanje, ali so sploh zakonite. Če namreč minister lahko v prvem letu po nastopu funkcije brez navedbe razlogov razreši določene uradnike, pa to ne velja za generalnega direktorja policije. Ta namreč ne more odstavljati in premeščati ljudi po svoji volji, ampak mora zato obstajati krivdni razlog ali pa mora imeti zamenjani možnost pritožbe in sodno varstvo.

Zato torej argumenti ministra Boštjana Poklukarja, da je to nekaj normalnega in da si lahko vsak oblikuje svojo ekipo ljudi, ne držijo. Zdaj pa smo priča, ko se ljudje premeščajo brez krivdnih razlogov, za vse razrešene uslužbence pa se ustvarjajo nova delovna mesta, tudi za svetovalce generalnega direktorja, kar pa v praksi to seveda niso. Še posebej ne tisti, premeščeni v kakšne zakotne policijske pisarne po Sloveniji, je dodal Škrjanc.