Takrat morajo zaposleni v pristojnih institucijah prepoznati nevarnost in otroka zaščititi, ga odstraniti iz nevarnega okolja. Vendar ti pogosto spregledajo znake ogroženosti, so gluhi za otrokove klice na pomoč in so, vsaj če sklepamo po nekaterih res tragičnih primerih družinskega nasilja, neverjetno strpni do nasilja staršev.

Odvzem roditeljske pravice, ki velja za najhujši ukrep, je v Sloveniji precej redek. V razvpitem primeru koroških dečkov okrajno sodišče v Celju ni odvzelo roditeljske pravice očetu Romeu Bajdetu, ki je decembra 2015 umoril mater dečkov, Lidijo Škratek. Kot razlog so navedli, da so koristi otrok že varovane z milejšimi ukrepi, kot je odvzem roditeljske pravice, saj sta otroka v rejništvu in ju oče ne ogroža, ker je v priporu.

CSD Velenje in skrbnica Alenka Gabrovec pa so šli še korak dlje in odobrili stike med otrokoma in očetom na podlagi 106. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravi, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki naj bi se zagotavljale predvsem otrokove koristi. Vendar pa v 106. členu zakona tudi piše, da stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se sicer z njimi ogroža njegov telesni ali duševni razvoj.

Dečka se očeta bojita
Odvetnik starih staršev Velimir Cugmas opozarja: "Po predvidevanjih razvojnih psihologov otroka doživljata ob vsakem snidenju z očetom dodatno travmo. Dejstvo je, da se ga bojita." Skrbnica Alenka Gabrovec pravi, da imata otroka stike z očetom že od 13. junija 2016 in da stiki potekajo pod nadzorom. Psihiatrinja Zdenka Čebašek Travnik, ki je bila pogosto v vlogi sodne izvedenke, pa meni, da so v tem primeru stiki otrok z očetom nesprejemljivi in da bi se morali ti stiki nemudoma prekiniti.

CSD Velenje in skrbnica Alenka Gabrovec so očetu odobrili stike brez izvedenskega mnenja in mimo sodišča, babica in dedek koroških dečkov, Marija Otorepec in Ivan Škratek, pa sta morala dovoljenje za stike z dečkoma iskati prek sodišča, o njuni primernosti za stike pa se je odločalo na podlagi izvedenskega mnenja. Pa nista dedek in babica na zatožni klopi za umor matere dečkov.

Sedem nasilnih dejanj v enem letu
Poleg tega je Romeo Bajde - oče otrok - znani nasilnež z dolgo zgodovino nasilja in kriminala. Še pred umorom Lidije Škratek, za katerega sicer ne priznava krivde, je imel večkrat težave z zakonom. Pred sodnikom je na sojenju leta 2006 pretepel novega partnerja svoje nekdanje partnerke in varnostnika. V enem letu je zagrešil kar sedem nasilnih dejanj, maja 2011 pa je dobil celo zaporno kazen za spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let. Kmalu potem je bil pogojno izpuščen, nato pa je sledila družinska kalvarija, ko je mati dečkov kakšno leto pred tragedijo zaradi njegovega nasilja zatočišče iskala celo v varni hiši.

Da ni ustreznih meril za zaščito otrok, kaže tudi tragični primer iz Most, kjer je oče, potem ko je bil celo v zaporu zaradi poskusa umora matere, 28. marca 2011 skozi okno iz devetega nadstropja vrgel svojo petletno hčerko Živo in si na koncu sodil še sam. Center za socialno delo Moste bi moral prepoznati tveganje in otroka ustrezno zaščititi, ne pa da so bili presenečeni, češ da oče ni kazal znakov nasilja do otroka, temveč samo do matere.

Nenavadna strpnost do nasilja staršev
Da gre pri nas za nenavadno toleranco do nasilja staršev, kaže tudi primer iz bližine Žužemberka. V navalu jeze je mati - čeprav se je na sodišču sklicevala na nesrečo in celo na to, da se dogodka ne spominja - zabodla svojo enajstletno hčerko iz prvega zakona v predel srca. Nesrečna deklica je izkrvavela, mati pa je dobila dveletno zaporno kazen. Po prestani zaporni kazni ima mati še vedno roditeljsko pravico nad svojimi tremi otroki iz drugega zakona.

Preteklo poletje je Slovenijo pretresla usoda dveletne deklice Arine z Jesenic, ki je umrla zaradi posledic surovega ravnanja in hudih poškodb, ko je bila v oskrbi svoje matere Sande Alibabić in njenega partnerja Mirzana Jakupija.

Mati dejanja pred sodiščem ni priznala, nadaljnji potek sojenja pa je odvisen od zdravstvenega stanja obsojene, saj je v zadnjih tednih nosečnosti. Pravilnik o priporu ne vsebuje določb, ki bi opredeljevale postopke glede nosečnic oziroma mater z novorojenci v priporu. Tako bo verjetno Alibabićeva na sojenje čakala v hišnem priporu oziroma, kot je predlagala njena odvetnica, v varni hiši. Postavlja pa se vprašanje, kaj bo z novorojenim otrokom. Je res v dobro otroka, da ostane pri materi, ki je osumljena surovega ravnanja, ki se je končalo s smrtjo njene komaj dvoletne hčerke Arine.