Nova pravosodna ministrica Andreja Katič je v Odmevih v pogovoru z Igorjem E. Bergantom pojasnjevala svoje prioritete, stavbo na Litijski cesti, odnos s predsednikom vlade ...

Sorodna novica Golob blokiral imenovanje državnih sekretark. Andreja Katič: Želela bi vedeti razloge.

Začetek ministrovanja na ministrstvu, ki ga sicer že dobro poznate, ste si najbrž predstavljali drugače. Predsednik vlade je zavrnil oba vaša predloga za novi državni sekretarki. Na to ste se odzvali z vprašanjem, da bi radi slišali razloge. Ali ste jih že slišali?
Ne ... Kako naj rečem: začetek je bil nenavaden s policijsko preiskavo na ministrstvu. V kandidaturo sem privolila s pogovorom s predsednikom vlade, takrat sem ugotovila, da predsednik vlade zelo dobro pozna resor, seveda zaradi vseh okoliščin, v katerih je. Seveda sem pričakovala, da bo drugače in da bom čim prej dobila ekipo. Sprejemam to, da predsednik vlade reče tudi ne ...

... ampak veste za razloge?
Ni se nama še uspelo osebno srečati. Jutri imava napovedan sestanek, tako da verjamem, da mi bo tudi osebno predstavljen.

Se pravi: ne gre še za prvo načelno nesoglasje s predsednikom vlade? Ker vaš izbor za dve državni sekretarki iz popolnoma nepolitičnih vod bi bil sorazmerno zanimivo znamenje neke vrste depolitizacije ministrstva za pravosodje.
Ocenila sem, da bi bilo v situaciji, v kateri je ministrstvo za pravosodje, dobro, da pridem predvsem s stroko, z dvema tehnokratinjama. Ampak gre pa tudi to, da ima predsednik vlade pravico reči. Čeprav kolegi pravijo, da je to malce nenavadno, da se predsednik vlade nikoli ni spuščal v imenovanje državnih sekretarjev, da si lahko minister sam izbere svoje sekretarje. Ker pa so se na ministrstvu za pravosodje kar nakopičile težave, izzivi, verjamem, da je tukaj tudi njegov namen dober.

Že imate nova kandidata oziroma kandidatki?
Zdaj bi bila previdnejša pri operiranju z imeni. Kajti kandidatov ni veliko. Da se potem nekako 'rolajo' po javnosti in niso izbrani, ne bi bilo dobro sporočilo.

Sorodna novica Sodniki zaradi prenizkih plač na državno odvetništvo predali več kot 300 zahtevkov

Ob sprejemu funkcije ste napovedali rešitev problematike neuresničene ustavne odločbe o sodniških plačah, in sicer s posebnim zakonom do poletja. Zakaj do poletja, glede na to, da je vaša predhodnica ves čas poudarjala, da so predloge zakona pa že pripravili?
Kot je povedal predsednik vlade takrat, ko sem privolila v kandidaturo oziroma v to, da lahko pošlje moje ime v parlament, sva se dogovorila – sam je povedal –, da vidi rešitev za neodvisno sodstvo v posebnem zakonu in da naj bi bila časovnica nekako tako. Seveda je treba upoštevati tudi vse preostalo, ampak čim prej, najpozneje pa do poletja naj bi se poslal tudi zakon v parlament.

Se pravi, politična volja, ki je prej ni bilo, zdaj očitno je – ali pač?
Prej nisem toliko spremljala zaradi tega, ker nisem bila pripravljena na prevzem te funkcije. Odkar pa jo, pa lahko samo rečem, da ja, predsednik vlade mi je to zagotovil.

Sorodna novica Vlada in tožilci začeli pogajanja, a pogovori niso tako daleč, da bi odpovedali četrtkovo stavko

Jutri bo spet stavka tožilcev. Vladna pogajalska skupina je danes napovedala, da bo v roku dveh tednov predstavila konkreten predlog za uresničitev ustavne odločbe glede sodniških in posledično tožilskih plač. Ta zakon sicer pripravljajo na drugem ministrstvu, na ministrstvu za javno upravo. Zakaj tam?
Ministrstvo za javno upravo je pristojno za ureditev plač, ima tudi največ znanja. Pri nas sodelavci sodelujejo pri tem, danes zjutraj je bila že šesta seja te pogajalske skupine s tožilci, kolikor vem, kolikor so me seznanili, so se pogajanja uspešno začela.

Sorodna novica Štrukelj: Sindikati in vlada tudi po današnjih pogajanjih vsak na svoji strani igrišča

Približno pol leta se vlada vrti – ali pa vlada vrti javnost – v nekakšnem začaranem krogu, češ da se bo o novem plačnem sistemu najprej dogovorila z vsemi in potem reševala tudi, recimo temu, posebna vprašanja. Ali to pomeni to, kar zdaj pravite, da bo prehodna rešitev za sodnike in tožilce vendarle sprejeta prej?
Mi imamo tri veje oblasti, izvršilno, zakonodajno in sodno. Predsednik vlade se zaveda neodvisnosti sodstva in potrebe po uresničitvi odločbe ustavnega sodišča, zato tudi mogoče nekoliko drugačna časovnica.

Se pravi, pogajanja z drugimi sindikati oziroma sindikati za nov sistem javnih plač ne bodo več odvisna od tega, kako boste reševali tožilske in sodniške?
Ne spremljam podrobno drugih pogajanj, razen to, kar se tiče tudi naših, sodne uprave, recimo zaposlenih v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Verjamem, da je treba imeti primerjavo razponov posameznih plačnih razredov, da ne ustvariš novih anomalij.

Sorodna novica Generalni državni tožilec Drago Šketa odstopil zaradi vožnje pod vplivom alkohola

Ko smo že pri tožilcih: od odstopa generalnega državnega tožilca Škete je minilo več kot pet mesecev. Kaj je z njegovim naslednikom?
Kolikor vem, je gospa Katarina Bergant v postopku, tako da lahko pričakujemo kmalu, da bo tožilstvo dobilo tudi novo vodstvo.

Ko gre za vašo funkcijo, ali drži, da je bil prevzem od predhodnice sorazmerno hiter in recimo temu površen?
Ne bi rekla, ker sva se pogovarjali dobri dve uri. Res pa je, da sem dobila primopredajni zapisnik, kjer je bila Litijska omenjena z enim stavkom. Žal zaradi tega, ker – tako je bilo povedano – je policija vzela dokumente, mi ni mogla dati svojega primopredajnega zapisnika.

Sorodna novica Katič si je v nedeljo ogledala stavbo na Litijski, za katero bo znova izvedena cenitev

Ministrstvo je zaradi afere okoli nakupa stavbe na Litijski v precej slabem stanju. Lahko bi rekli, da je v približno takem, kot je omenjena stavba. Ali že imate rešitev za to stavbo, glede na to, da ste jo v nedeljo videli?
Kmalu – verjamem, da jutri – bo tudi na to temo potekal sestanek v kabinetu predsednika vlade.

V medijsko-političnem direndaju je bilo precej v ozadju pa vendarle ključno vprašanje: kako je mogoče, da prejšnja ministrica lahko podpiše in potrdi pogodbo za tako ceno za stavbo, o kateri prihodnji uporabnik, se pravi sodišče, ne ve prav nič. Iz vsega tega lahko razumemo, da na ministrstvu za pravosodje v bistvu sploh nimate ali niste imeli jasne slike, kako rešiti prostorske stiske sodstva.
Bom vzela v bran sodelavce. Niso vsi sodelavci sodelovali pri izvedbi tega konkretnega projekta. Če bi bila dana možnost tudi drugim, bi, verjamem, opozorili na morebitne nepravilnosti, ki se bodo izkazale, ko bodo organi naredili svoje preiskave. Sama pa lahko povem – in tako sem že začela –, da spremljam projekt od začetka do konca. Danes je recimo moj delovnik bil videti tako, da smo gledali Dobrunje, tudi Litijsko, govorili smo o spremembi zakona o kazenskem postopku in tako naprej. Takšni bodo tudi naprej moji delovniki.

Sorodna novica Slovenski zapori so iz dneva v dan bolj prezasedeni, najbolj jih polnijo tihotapci ljudi

Omenjali ste številne izzive, ki vam jih ne manjka, recimo kadrovski osip med pravosodnimi delavci oziroma pravosodnimi policisti, pa recimo stiska v zaporih. Kaj so vaše glavne prioritete v tem mandatu?
Trenutno menim, da je zagotovo prostorska stiska v zaporih eno izmed najbolj perečih vprašanj. Drugo je seveda, da se projekti umestijo v sistem delovanja in izvajanja na ministrstvu za pravosodje tako, kot morajo, tako kot ne nazadnje narekujejo predpisi. Še bolj pomembno pa je tudi to, kar se tiče od izvršitve odločbe ustavnega sodišča, uvedba sodniškega trojčka, tudi tožilske zakonodaje, se pravi enovitega sodnika, enovitega tožilca in tudi spremembe kazenskega postopka, kazenskega zakonika, tako da dela nam ne bo zmanjkalo.