Predsednik vlade Miro Cerar se je po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel in ji sporočil, da Slovenija razmere na terenu za zdaj obvladuje, obenem pa pričakuje, da si podobno prizadevajo in ravnajo tudi druge države članice.

Poudaril je nujnost hitrega in učinkovitega skupnega evropskega odziva, za katerega pričakuje, da bo v bistvenih usmeritvah dogovorjen na izrednem srečanju notranjih ministrov v torek oziroma izrednem zasedanju Evropskega sveta v sredo.

Merklova pa je poudarila, da Nemčija zelo ceni profesionalno držo Slovenije, ki v veliki meri prispeva, da je reševanje problematike beguncev v Evropi lažje. Izrazila je tudi pripravljenost nemške vlade, da v razpoložljivih okvirih pristopi na pomoč, če bi Slovenija to potrebovala.

Slovenski premier je poudaril, da je ob pomoči prebežnikom prav tako treba pomagati državam članicam, ki so trenutno najbolj izpostavljene, predvsem pa zagotoviti sredstva za vzpostavitev ustreznih večnamenskih sprejemnih centrov na zunanjih mejah EU-ja in v strateško pomembnih tretjih državah.

Cerar je Merklovi tudi pohvalil veliko požrtvovalnost in profesionalnost slovenske policije ter zelo dober odziv drugih vladnih služb, lokalnih skupnosti, humanitarnih in drugih nevladnih organizacij ter prostovoljcev na terenu. Tovrstni napori dokazujejo, da imamo Slovenci močan občutek za humanitarnost in solidarnost, je dejal premier.

Stanje na terenu je pod nadzorom
Ministrica za notranje zadeve (MNZ) Vesna Györkös Žnidar je na novinarski konferenci pojasnila, da je Slovenija pod migracijskim pritiskom, vendar so tak scenarij predvidevali že pred meseci. Stanje na terenu je po njenih besedah pod nadzorom. Slovenija pa v celoti upošteva nacionalno in evropsko zakonodajo in bo schengenske meje varovala do konca oz. dokler bo mogoče glede na obseg migracij.

Györköševa je še dejala, da Slovenija poudarja pomen solidarnosti pri prevzemanju bremena na ravni EU-ja. Ob tem je opozorila, da se morajo prebežniki in druge osebe ravnati po ukazih policije.

"Slovenija je pokazala, da kot prva država članica EU-ja na zunanji južni meji dosledno spoštuje pravila po maksimalnih močeh," je povedala ministrica in se zahvalila policiji za odgovorno in naporno delo ter dodala, da policija obravnava vse prebežnike brez diskriminacije.

Glede iskanja skupne rešitve za prebežniško problematiko na ravni EU-ja je poudarila, da je Slovenija pripravljena sodelovati pri programu Evropske komisije o prerazporeditvi dodatnih 120.000 beguncev iz najbolj obremenjenih držav članic. Ob tem je poudarila, da bo Slovenija izpostavila določene zadržke.

Po njenih besedah je treba določiti, kdo so sploh upravičenci tega programa, upoštevati pa je treba tudi trenutni položaj v Sloveniji, ko številni prebežniki nezakonito prečkajo mejo, ne zaprosijo za azil, a jih ni mogoče vrniti in jih je treba nastaniti.

"Ne zagovarjamo stališča, da če Slovenija ne bi mogla sodelovati pri prerazporeditvi, bi namesto tega plačala 0,002 odstotka BDP-ja," je povedala ministrica in zatrdila, da bodo interese Slovenije na ravni EU-ja maksimalno uveljavljali.

Ustrezna, hitra in učinkovita oskrba
Državni sekretar na MNZ-ju Boštjan Šefic je poudaril, da je najpomembneje, da celotna aktivnost poteka dobro in da je oskrba ustrezna, hitra in učinkovita. "Vzpostavljen je učinkovit in ustrezen sistem delovanja, ki daje konkretne rezultate. Vsi migranti so oskrbljeni in prepeljani," je dejal in priznal, da so bile manjše težave s prevozi, vendar le dve uri.

Po njegovih navedbah so okrepili tudi medicinsko oskrbo v namestitvenih centrih, za resnejše primere pa poskrbijo v zdravstvenih ustanovah. Ponovil je, da se vsi prebežniki, ki so jih registrirali, lahko prosto gibljejo oz. ni nobenih zakonskih podlag, da bi jih zadrževali na enem mestu.

Po podatkih MNZ-ja je med prebežniki največ Sircev in Afganistancev ter Iračanov in Irancev. Približno petino predstavljajo družine. Le sedem prebežnikov pa je do zdaj zaprosilo za mednarodno zaščito.

Pričakovanje novega vala prebežnikov
Obrambna ministrica Andreja Katič je pred sejo vlade ocenila, da se bo število beguncev pri nas glede na položaj na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji povečevalo.

Katičeva je razkrila, da je bilo v petek v sistem civilne zaščite in reševanja vključenih okoli 170 pripadnikov civilne zaščite in okoli 60 pripadnikov Slovenske vojske, v soboto pa že več kot 300 pripadnikov civilne zaščite in okoli 40 pripadnikov vojske. V petek so po njenih besedah že skuhali več kot 1.000 toplih obrokov.

Ob tem meni, da je to preseglo medresorsko sodelovanje, in predlaga, da se civilna zaščita s sklepom vlade zadolži za vzpostavitev začasnih namestitvenih centrov in njihovo oskrbo oz. da se aktivira štab civilne zaščite. Poudarila je, da je treba vse te dejavnosti voditi koordinirano, usklajeno in natančno, da se naloge ne bi podvajale ali da ne bi bilo nesreč.

Vojska bo pomagala po potrebah, pomoč pri varovanju meje pa za zdaj ni predvidena. Takšna aktivacija je sicer predvidena v zakonu o obrambi, a bodo videli, kako bodo dogodki potekali, je dodala. Po njenih besedah policija za zdaj meni, da dobro opravlja svoje delo. Upajo, da se to ne bo zgodilo, a če bi postali policisti utrujeni oz. izmučeni, bi jim s posebnim sklepom vlade lahko pomagala tudi vojska.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Foto: Na vstop v Slovenijo čaka 400 prebežnikov.