20. november je svetovni dan otrok. Na ta dan leta 1989 je namreč Generalna skupščina Združenih narodov sprejela konvencijo o otrokovih pravicah. Tokrat poteka pod geslom Vsaka pravica za vsakega otroka.

Darja Groznik: Velik razkorak med pravicami in prakso

Odrasli preslabo poznajo otrokove pravice, zato se konvencija o otrokovih pravicah tudi ne izvaja, kot bi se morala, je za Slovensko tiskovno agencijo opomnila predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik.

V Sloveniji so otrokove pravice po njenem mnenju dosegle ustrezno raven normativnega varstva, vendar pa je do izvajanja v praksi še velik razkorak. Za to potrebujemo poglobljeno družbeno zavest o otrokovih pravicah in močno politično voljo, meni. Med drugim kritično primanjkuje pediatrov, specialistov za duševno zdravje otrok in specialističnih ambulant, medtem ko so obstoječe ambulante prezasedene in imajo nedopustno dolge čakalne vrste.

Varuh: Prevzeti odgovornost

Sorodna novica Podcast Zorni kot: "Ne otroci, vprašanje je, ali so odrasli postali manj empatični."

Določila konvencije ne morejo biti dovolj, če pristojni ne prevzamejo odgovornosti, ki iz njih izhajajo, in če se hkrati ne uresničuje na zadostni kakovostni ravni tudi nujno potrebno sredstvo za uresničevanje vseh pravic, ki pa je izobraževanje, menijo pri varuhu človekovih pravic. Dodajajo, da pravica do izobraževanja ekonomsko in socialno odrinjenim otrokom omogoča dvig iz revščine. Hkrati pridobijo načine za polnopravno sodelovanje v skupnostih.

Otrokom je na voljo TOM telefon

V Sloveniji ima na svetovni dan otrok rojstni dan TOM telefon, ki v okviru ZPMS-ja že 33 let svetuje otrokom in mladostnikom v stiski. Svetovalcem lahko anonimno zaupajo svoje težave ali jih prosijo za nasvet in dodatne informacije. Ena od tematik, zaradi katere se obračajo po pomoč na TOM telefon, so težave z vrstniki.

Večina mladoletnih se ne zaupa odrasli osebi

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo so predstavili prve podatke platforme U-Report v Sloveniji, ki je od pred kratkim dostopna tudi slovenskim uporabnikom. Platforma otrokom in mladim omogoča, da prek priljubljenih aplikacij za klepet povedo svoje mnenje o temah, ki so jim pomembne. Brezplačno anonimno Unicefovo platformo zdaj uporablja že več kot 33 milijonov U-Reporterjev v 99 državah sveta.

Večina U-Reporterjev pravi, da imajo večji del meseca "dober dan". V skupini U-Reporterjev, starih od 15 do 19 let, pa zaznavajo skrb vzbujajoč podatek, da jih 33 odstotkov skoraj nikoli ne občuti "dobrega dneva", so navedli na ministrstvu. Podatki pa kažejo, da se kar 90 odstotkov U-Reporterjev v iskanju rešitev ob morebitnih težavah ne obrne na odrasle osebe.

Po konvenciji o otrokovih pravicah imajo vsi otroci in mladi pravico svobodno izražati svoje mnenje o temah, ki jih zanimajo, odrasli pa so jim dolžni prisluhniti in delovati v njihovo korist. Po raziskavah Unicefa pa 30 odstotkov mladih v Sloveniji meni, da jih odrasli pri sprejemanju pomembnih odločitev v lokalnih skupnostih niti ne slišijo niti ne upoštevajo, so sporočili z ministrstva za digitalno preobrazbo.

Nekateri si želijo zunajšolskega strokovnjaka

Sorodna novica Pomoč mladim v stiski se lahko začne s preprostim vprašanjem: "Kako se počutiš?"

Več kot polovica U-Reporterjev meni, da bi jim pri reševanju težav lahko pomagal strokovnjak zunaj šole. Kar 24 odstotkov pa jih ne želi, da jim pomaga strokovnjak. Razlogi za to so lahko tudi v stigmi, saj je pogovor o čustvih in občutjih še vedno tabu. Z normalizacijo teh pogovorov, ki se lahko začne že s preprostim vprašanjem "Kako se počutiš?", bi lahko mlade opolnomočili, da o svojih stiskah spregovorijo in poiščejo pomoč.

U-Report Slovenija deluje pod okriljem Unicefa Slovenija s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi. U-Skupina nudi vsebinsko in strokovno posvetovalno telo za pomoč pri izbiri tem ter oblikovanju vprašanj.

"Ko pripravljamo naše politike, ne želimo izhajati iz tega, kaj mi mislimo, da mladi potrebujejo, ampak želimo slišati, kakšna so njihova stališča in potrebe," je ob svetu dnevu otrok povedala ministrica Emilija Stojmenova Duh. Skupaj z Junior ambasadorko Unicefa Arjo Elo Hvala sta sprejeli zavezo, da bo ministrstvo za digitalno preobrazbo še naprej podpiralo tovrstne dejavnosti in na ta način spodbujalo sodelovanje mladih.

Pravica otrok, da živijo v miru

Otrokove pravice so človekove pravice in te so resno kršene milijonom otrok po svetu, med drugim v Gazi, Ukrajini in Sudanu, so opozorili na slovenskem ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).

Vsak otrok ima pravico živeti v miru ter v čistem in varnem okolju. Prav tako ima pravico biti slišan in vključen v odločitve, ki vplivajo nanj, so nadaljevali.

Ob tem so tudi spomnili, da letos zaznamujemo svetovni dan otrok ob 34. obletnici konvencije o otrokovih pravicah, s katero so otroci postali ne le predmet zaščite, ampak tudi nosilci svojih pravic.

Slovenija v svojih zunanjepolitičnih aktivnostih posveča posebno pozornost promociji pravic otrok in izboljševanju njihove blaginje, poudarjajo na Mladiki. Prav tako redno podpira dogodke, namenjene krepitvi otrokovih pravic. MZEZ s financiranjem razvojnih in humanitarnih projektov tudi omogoča aktivnosti, ki obravnavajo otroke in njihove potrebe. Glede na številna vojna žarišča v svetu projekti za obdobje 2023–2025 namenjajo posebno pozornost rehabilitaciji otrok, ki so žrtve oboroženih spopadov.

Sorodna novica Od sedmega oktobra v Gazi vsakih deset minut ubit palestinski otrok

Slovenija prav tako podpira projekte zdravstvene in psihosocialne pomoči prizadetim otrokom, ki se trenutno izvajajo v Moldaviji, Ukrajini in Gazi, jim omogočajo lažje okrevanje po psihičnih travmah zaradi nasilja in zagotavljajo dostop do potrebnih zdravil, so še navedli.

Door: Poskrbeti je treba za otroke ločenih staršev

Društvo staršev DOOR je ob tej priložnosti opozorilo na problematiko otrok ločenih staršev. V društvu poudarjajo, da je za te otroke najbolje, če tudi po ločitvi ostajajo v uravnoteženem odnosu z obema staršema, ker je to tudi njihova največja korist.

Menijo, da se v Sloveniji zanika "ena najhujših pojavnih oblik družinskega nasilja", in sicer starševskega odtujevanja, kar vidijo kot čustveno in psihično nasilje nad otrokom. "Vedeti moramo, da otroci, udeleženi v ločitvenih postopkih, niso zgolj priče starševskega odtujevanja, pač pa so uporabljeni kot orodje (orožje!) za njihovo odtujevanje," so zapisali. Pozvali so k spremembi zakonodaje in sodno-socialnih postopkov.