Analitik Boštjan M. Turk se je najprej dotaknil razkritja Delovega novinarja Janeza Markeša, da je SDS lagal. Dejal je, da besedišče časopisa in novinarja že drsi nazaj. "Ni več lagal, iznašel, izumil, temveč je priredil, prikazal in podobno. Kar kaže, da se je nujno vprašati o verodostojnosti novinarja, odgovornega urednika, ki to objavlja. Janez Markeš je namreč v soboto nedvoumno napisal, da je to višek vsega, da se je šef opozicije z lažjo lotil predsednika države. V treh dneh je ta poved evolvirala tako, da je vprašanje, kaj bo objavljeno naslednjo soboto. Vsak časopis, ki da nekaj nase, si tega enostavno ne more privoščiti."

Verodostojnosti medijev se je dotaknil tudi analitik Vlado Miheljak, ki je dejal, da se bo zdaj pokazalo, kako bodo mediji odigrali svojo vlogo in bodo Janezu Janši natančno zastavljali vprašanja, tako kot so jih vsem drugim, ki so jih dobili na laži. Dodal je, da nekatere medijske hiše nedosledno obravnavajo problem, kot "da je laž Janeza Janše manj težka od drugih". "Novinarji, ki so dosledni, morajo svojo verodostojnost usmeriti na eno osebo. Osebo, ki manipulira s papirji ves čas in se je zdaj prvič tudi eksplicitno razkrinkala." Miheljaku se ob tem zdi neverjetno, da konkurenčna televizija v torek o zadevi ni objavila niti besede.

Miheljak: Türk je bil logična tarča
"To je žalostno za Slovenijo," so besede, ki jih je Turk uporabil za opis dogajanja. Sprašuje se, kako bo predsednik republike odšel na obisk v Avstrijo ali na Koroško. "Ena resnica namreč tu izstopa: da predsednik Türk vsega tega ni izvedel iz medijev. O Velikovcu je več izvedel, ker je bil o tem pač uradno obveščen. Pa še tu gre zgolj za vrh ledene gore, za katerega vemo mi, tako da je to zelo nerodna situacija za državo."

Predsednik države Danilo Türk je bil po Miheljakovih besedah po razpadu levice s starim LDS-om na čelu logična tarča, saj je predsednik države edini, ki je "ta del političnega spektra še močno zastopal". Ob tem opozarja, da manipulacija SDS-a nima nič skupnega z vprašanjem arhivov, saj ti dokumenti sploh niso predmet zaprtih arhivov, ampak so javno dostopni. Razprava, ali je smiselno 20 let po razpadu prejšnje države še imeti zaprte arhive, pa je po njegovih besedah druga zgodba.

Da gre za vsebine, ki so javno dostopne, je poudaril tudi Turk. Dodal je, da je zadeva v interesu javnosti. "Če interes javnosti nekako najbolj artikulira politika, je pa seveda logično, da bi se politika s tem morala ukvarjati. Po drugi strani pa se s tem ukvarja, ker je slovensko zgodovinopisje in ostalo odpovedalo, zato SDS na tem mestu deluje kot servis tudi za ta problem v državi," meni Turk.

In kakšne bodo politične posledice "spopada"?
"Nekoliko je to kontraproduktivno, ker se v slovenskem javnem prostoru stvari vendarle uravnavajo, saj vse kaže, da bo vladni trojček popolnoma propadel," pravi Turk. "Kar bo na njegovih ruševinah zraslo, pa gotovo ne bo alternativa SDS-u. V tem trenutku preforsiranje tega toka na relaciji arhiv - Türk mogoče ni najbolj produktivno za stranko, ki hoče dobiti 50+," je dodal.

Miheljak se z besedami o propadu vladnega trojčka ne strinja. Pravi, da bo prišlo do polarizacije. Če na Slovenijo gledamo kot na tritretjinsko državo (tretjina neodločenih volivcev, ki se lahko nagnejo na katero koli stran, tretjina desnousmerjenih in tretjina levousmerjenih volivcev, op. a.), se lahko zgodi, "da se bo zbudila zaspana tretjina, kjer so levoliberalni in tisti, ki so potencialno lahko eni in drugi. In za tiste volivce, za katere je bila levoliberalna opcija izgubljena, morda ni več tako izgubljena." "Lahko se zgodi, a je to povsem na nivoju špekulacije, da se bo popolnoma razsuta in deprivirana levica prebudila. Nekateri znaki že kažejo na to, da so ljudje rekli, zdaj je pa dovolj. Če ste brali intervju z Danilom Türkom v Mladini, je človek, ki nikoli ne reče česa takšnega, ki je veljal za diplomata, ki raje nečesa ne reče, kot reče, rekel: 'Dosti imamo Janše.' Ali bo to imelo učinke, je težko reči," je še ocenil Miheljak.

Turk si težko si predstavlja, da bi SDS produciral neke dokumente, ki ne bi bili verodostojni ali ki bi bili prirejeni v tem smislu, da bi a priori diskreditirali predsednika republike. "Menim, da so dokumenti avtentični, da povedo, da je bil predsednik obveščen, s tem ga postavljajo na delno laž, glede tega, da je to izvedel iz medijev, saj je v njih navedeno, da je bil o tem obveščen drugače." Miheljak po drugi strani pravi, da ni niti najmanjšega dvoma, da je šlo za manipulacijo. Da je bil dokument, ki ga je objavil SDS, sestavljenka, kar so "povedali vsi organi. Povedali so, da ne obstaja neki četrti dokument, ampak so to trije dokumenti, ki so arhivirani, ki so še vedno tam, iz katerih je nastal en nov produkt."

Ob tem je Turk opozoril na dodatne elemente, ki "jih v arhivu ni ali pa so bili leta 1990 umaknjeni. Namreč da gre za zelo bolečo zgodbo za Slovenijo v odnosu do ene njenih najpomembnejši sosed. To je poudarek, ki ga ni zaslediti, ki pa je za civilizirano državo, kakršna bi Slovenija morala biti, pravzaprav zastrašujoč." Opazovanje tega "utripa" iz tujine (sogovornik je trenutno v Parizu) kaže, da Slovenija ni v celoti civilizirana država. To pa je največja težava te zgodbe, opozarja Turk.

Turk: Ljudje ne verjamejo več nikomur
"S človeškega vidika ne razumem tega momenta njegovih otrok, da očetu odrekajo možnost spomenika," je na vprašanje, kam je glede na verbalne spopade, ki smo jim priča v zadnjem času, prišla Slovenija tri leta po smrti Janeza Drnovška odgovoril Turk. "Sam o njem nimam pozitivnega mnenja, bil pa je na čelu države v času, ko je Slovenija dosegla nekaj zunanjepolitičnih uspehov, to je dejstvo. Parametri, ki pričajo o tem, kam smo po 20 letih prišli, pa vidimo. Odražajo se v stopnji nezadovoljstva in apatiji ljudi. Najhuje pri tem pa je totalna izguba zaupanja v institucije družbe, začenši s predsednikom vlade in tudi seveda Katoliško cerkvijo. To je verjetno najhujša travma. Da ljudje ne verjamejo več sodniku, policistu, profesorju, župniku ... Ne verjamejo več nikomur," je stanje v državi ocenil Turk.

Miheljak je pristavil, da je bila polarizacija prisotna tudi v času Janeza Drnovška. In en akter je še vedno isti, je bil vedno isti po letu 90. Z istimi metodami. Razlika je ta, da je bil Drnovšek takrat - morda ne zadnje leto ali dve, ko se je med boleznijo tudi vedenjsko spremenil - integrativna figura, ki je močno medsebojno povezovala levolibelarno volilno telo, javnost. Zato se niso posledice tako kazale, ne gre pa tudi pozabiti, da je bil to drug čas, čas gospodarske rasti, odpiranja novih perspektiv, ne pa zapiranja, kot je zdaj. "V tem času tudi predsednik Drnovšek - čeprav je imel nesporno kvalitete - tudi ne bi bil veliko uspešnejši. Ker ni možno biti, ker je šlo za neke strukturne premike, za neke premike v svetovnem gospodarstvu. Je pa res, da bi lahko neprimerno bolj integrativno in z avtoriteto, ne avtoritarno, vodil vlado," je še povedal Miheljak.