Na okrogli mizi z naslovom Pravo in prav, ki jo je pripravil Študijski center za narodno spravo, so pravniki Lovro Šturm, Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič predstavili problematiko slovenske pravne države, ki je po njihovem mnenju mogoča le, če se obsodijo odgovorni za povojne poboje, saj, kot pravi Avbelj: "Če tako velikih zločinov, kot so zločini proti človečnosti, ne preganjamo, ne moremo in ne bi smeli preganjati manjših kaznivih dejanj."

"Krivice je treba popraviti in temo končati"
"Dejstvo je, da so bili pred in med drugo svetovno vojno ter po njej pobiti civilisti in zunajsodni poboji civilistov so zločin, ki ne zastara. Trupla so, zločini so, a zanje ni nihče odgovarjal, saj do pregona ni prišlo, ker pravo ni bilo uporabljeno," zatrjuje Avbelj, ki meni, da je zadevo nedvomno treba končati enkrat za vselej, kar pa po njegovem mnenju lahko dosežemo samo z obsodbami odgovornih za te zločine na sodiščih in s spoštljivim odnosom do svojcev pobitih. Po njegovem mnenju je to edina pot do sprave in "katarze" naroda.

Letnar Černič je povedal, da izgovorov za zunajsodne poboje ni. Po mednarodnem vojnem pravu so bili taki poboji že pred letom 1945 označeni za zločinska dejanja najhujše vrste.
"Pri takih zločinih tudi ne smemo razlikovati med zmagovalci in poraženci, ampak je treba vse obravnavati enako, saj pravo ne sme poznati dvojnih meril. To so na evropskem sodišču za človekove pravice pokazali v primeru Kononov proti Latviji," še pojasni.

Kononov proti Latviji
Spomnimo: poveljnik ruske partizanske enote Vasilij Makarovič Kononov je 27. maja 1944 v latvijski vasi Mazie Bati dal pobiti devet ljudi. Sodišče v Rigi je Kononova pravnomočno obsodilo. Sodišče je sodbo izreklo na podlagi Statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu, IV. haške konvencije 1907 in IV. ženevske konvencije iz leta 1949.

Kononov se je na latvijsko razsodbo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam je potekala razprava na prvi stopnji pod vodstvom slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča. Na prvi stopnji so razsodili v korist Kononova zaradi domnevne uporabe kazenskega zakonika »za nazaj« oz. retroaktivnosti. Po pritožbi je primer obravnaval še veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa je potrdil sodbo latvijskega vrhovnega sodišča v primeru Kononov proti Latviji.

Jernej Letnar Černič je ob tem primeru dejal, da je Evropsko sodišče s svojo razsodbo povedalo, da je treba storilce kaznivih dejanj obravnavati ne glede na politično pripadnost.

"Ponovitve zločinov"
Lovro Šturm je prepričan, da je zamolčanje zločinov proti človečnosti na prostoru nekdanje Jugoslavije eden izmed razlogov, da so se ob razpadu skupne države enaki zločini ponovili. "Če ne bi imeli pred očmi takratnih vzorcev in če v zavest ne bi bila vtkana miselnost, da zmagovalci vojn ne morejo biti kaznovani, se Srebrenica ne bi zgodila," meni Šturm.

"Rešitev iz stanja družbene korozije"
Avbelj je zatrdil, da je pot iz stanja "družbene korozije" do gradnje pravne države mogoča le z ljudmi z integriteto. Integriteta bi se po njegovem mnenju morala izvajati na treh ravneh: na osebni ravni, institucionalni ravni in družbi kot celoti. "Dokler pravo ne bo nastajalo v institucijah, ki jih bodo sestavljali posamezniki z osebno integriteto, zavestno in kritično sledeč poslanstvu svojih institucij v splošnem družbenem kontekstu, ki bo prav tako zaznamovan z integriteto, ne bo mogoče govoriti o pravni državi. Brez tega bomo imeli pravno državo na papirju, ne pa v praksi. Pred začetkom gradnje pravne države pa je treba jasno povedati, da so bili poboji zločini v pravnem smislu, da je nepregon teh zločinov v nasprotju s pravom in da takšno ravnanje ne more postati standard našega ravnanja v prihodnje," sklene Avbelj.