V Ljubljani je potekala okrogla miza Liberalne akademije na temo Z lustracijo zgodovinarjev do "prave" zgodovine, na kateri so govorili o popravkih in dopolnitvah evropske študije, ki govori o tem, kako države članice Evropske Unije ravnajo s spominom na zločine totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, katere je podal Študijski center za narodno spravo (ŠCNS).
V ŠCNS-ju so v popravkih študije med drugim zapisali, da na slovenskih univerzah še zmeraj poučujejo zgodovinarji, ki so prej, denimo z delovanjem v Zgodovinski komisiji Centralnega komiteja, delovali kot orodje komunistične partije, ali pa zgodovinarji, ki poučujejo le malce spremenjeno zgodovino prejšnjega režima.
Preberite še: Lustracija režimskih zgodovinarjev ali lov na čarovnice?
Zgodovinar Božo Repe je prepričan, da gre za sramotno oceno, ki je napisana na ravni njihovih avtorjev. Sprašuje se, kdo je sploh pooblastil ŠCNS za podajanje takšnih ocen. Meni, da bi se moral do ocene opredeliti tudi premier Borut Pahor, če že ne upa povedati kakšna kadrovska kupčija s predsednikom Janezom Janšo je v ozadju, da je ohranil ŠCNS.
Jože Pirjevec trdi, da je "en pravi škandal", da vlada podpira ŠCNS. Zatrjuje, da so ljudje, ki so izdelali to poročilo, brez intelektualnega ozadja. "Če pogledate njihov intelektualni status, se boste zgrozili. In ti si upajo soditi o zgodovinarjih, ki so 30 ali 40 let trdo delali v iskanju svoje resnice. To ni sprejemljivo," opozarja.
"Zgodovinopisje ne bi smelo služiti legiztimiziranju političnih odločitev"
Direktor znanstveno raziskovalnega centra Oto Luthar je pojasnil, da se pričakovanja, da bo s splošno demokratizacijo prišlo tudi do demokratizacije zgodovinopisja in umika politike iz zgodovine, niso uresničila. Ravno nasprotno. Kot pravi, se v zadnjih petnajstih letih v vseh nekdanjih socialističnih državah dogaja to, kar sedaj počne ŠCNS. Trdi, da se politika ne vpleta v zgodovinopisje zaradi same preteklosti, temveč prihodnosti. Dodaja še, da zgodovinopisje ne bi smelo služiti legiztimiziranju vsakokratnih političnih odločitev.
V okviru Ministrstva za pravosodje je jeseni 2005 začel delovati zgodovinski del Sektorja za popravo krivic in za narodno spravo, katerega temeljna naloga je bila proučevanje vseh oblik nasilja ter kršitev temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so jih nad slovenskim narodom in nad pripadniki drugih etničnih in verskih skupnosti v Sloveniji, v posameznih obdobjih povzročili vsi trije totalitarni sistemi: fašizem, komunizem in nacizem. Zaradi objektivne potrebe po povečanju dejavnosti države na navedenem področju in zavezanosti k objektivnemu proučevanju zgodovine ter uresničitve pogojev za narodno spravo je Vlada Republike Slovenije konec aprila 2008 ustanovila Študijski center za narodno spravo.
Vir: scnr.si
Nekdanja LDS-ova evropska poslanka Mojca Drčar Murko je spregovorila o pismu direktorice ŠCNS-ja Andreje Valič, ki je bilo objavljeno časniku Dnevnik, v katerem je Valičeva pisala o omenjeni študiji.
"V pismu me je posebaj zanimal en njen sklep. Mislim, da je njen, ker ga ni dala v narekovaje, da naj bi bil cilj delovanja Evropske unije, za katerega je Slovenija dobila soglasje leta 2008, citiram 'razširjeni in posodobljeni pravni in politični okvir boja proti kriminalnim dejanjem totalitarnih režimov, ki jih povojna denacifikacija ni vključevala'. Torej jaz take formulacije nisem nikoli slišala, nikoli prebrala. Se pravi, to je fantazma teh, do določene mere študioznih, ampak ne preveč študioznih in mislim, da tudi ne preveč inteligentnih raziskovalcev," je povedala Drčar Murkova.
Filozof Boris Vezjak pa se je vprašal, kaj bo s ŠCNS-jem čez dve leti, ko bo nastopila nova oblast, če že sedaj pod levo oblastjo tako dobro uspeva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje