Konec preventivne akcije, ki je trajala skoraj tri tedne in se zaključuje v petek, ne pomeni konca aktivnosti. Agencija za varnost prometa (AVP) bo namreč navzoča tudi na svetovnem kolesarskem kongresu v Ljubljani, je dejal direktor agencije Jože Hribar. Na ravni Evropske unije upada smrtnih žrtev med kolesarji niso zaznali že od leta 2010. Se pa je število smrtnih žrtev med kolesarji v obdobjih med letoma 2010 in 2012 ter 2017 in 2019 v Sloveniji znižalo za 38 odstotkov, kar je največ med vsemi državami članicami EU-ja, je dejal Hribar.

Podatki za Slovenijo sicer kažejo, da je bilo v letu 2021 v prometnih nesrečah udeleženih 1429 kolesarjev, od tega je 59 odstotkov udeležencev prometno nesrečo tudi povzročilo. V prometnih nesrečah je umrlo 10 kolesarjev, 229 je bilo hudo telesno poškodovanih in 956 pa je utrpelo lažje poškodbe. Letos so doslej v Sloveniji v prometnih nesrečah umrli štirje kolesarji.

Policija in Agencija za varnost prometa v sporočilu za javnost poudarjata, da so najpogostejši vzroki za prometne nesreče, v katerih so udeleženi kolesarji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilna stran oz. smer vožnje. "Tako kot voznike motornih vozil tudi kolesarje pozivamo, da prilagodijo hitrost vožnje in da upoštevajo pravila glede smeri vožnje. Kolesarje pozivamo, da uporabljajo kolesarske poti, če na njihovi poti obstajajo, saj so veliko bolj varne. Dogaja se namreč, da kolesarji vozijo po cestah, čeprav vzporedno s cesto poteka še kolesarska steza ali kolesarka pot," so poudarili na agenciji.

Med kolesarji vse več uporabe mobilnega telefona

"Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu," poudarjajo na AVP-ju. Kot so navedli, je policija v obdobju 2017–2021 pri kolesarjih ugotovila največ kršitev nepravilne strani oz. smeri vožnje, vožnje pod vplivom alkohola, uporabe mobilnega telefona, neuporabe luči in vožnje v rdečo luč.

Iz leta v leto sicer narašča delež kazni, ki so kolesarjem izrečene zaradi uporabe telefona. Leta 2017 je bilo zaradi uporabe telefona med vožnjo izrečenih 7 odstotkov vseh kazni, lani je ta delež znašal 14 odstotkov, podatki za letošnje leto (do vključno 18. maja) pa kažejo, da je uporaba telefona botrovala 17,5 odstotka vseh izrečenih kazni kolesarjem.

Na agenciji ob tem poudarjajo, da uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), je za neupravičeno uporabo mobilnih telefonov, slušalk in drugih naprav med vožnjo predpisana kazen v višini 120 evrov.

Na kolesih vse več ljudi, tudi v Ljubljani

Med vzroki za siceršnje višanje smrtnih žrtev med kolesarji Evropska komisija navaja tudi večanje število kolesarjev. "V Ljubljani je pozitiven trend zabeležen na stacionarnih števcih koles od leta 2007 do 2019, kar pomeni 45-odstotno rast števila kolesarjev," je poudaril Hribar. Na večanje števila kolesarjev priča tudi vse večja prodaja koles. Tudi na policiji zaznavajo povečevanje števila kolesarjev, je dejal višji policijski inšpektor iz Generalne policijske uprave Robert Vehovec. "Ko analiziramo te prometne nesreče, ugotovimo, da so v približno 60 odstotkih za povzročitev prometne nesreče odgovorni kolesarji, hkrati lahko ugotovimo, da približno 30 odstotkov teh kolesarjev ni uporabljalo zaščitne čelade. To vse kaže na to, da kolesarji za svojo varnost v prvi vrsti lahko poskrbijo sami," je dejal Vehovec.

Ob tem je po besedah direktorja AVK-ja Jožeta Hribarja 83 odstotkov vseh prometnih nesreč kolesarjev v EU-ju posledica stika z motornimi vozili, v Sloveniji pa ta delež znaša 69 odstotkov. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč s kolesarji je neupoštevanje pravila prednosti, sledijo še neprilagojena hitrost in nepravilna smer vožnje. Učinkovite rešitve za nižanje števila nesreč s kolesarji so omejevanje hitrosti in manjšanje uporabe motornih vozil ter izboljševanje pogojev za kolesarjenje. Voznike avtomobilov je Hribar zato opozoril, da imajo pri zavijanju desno kolesarji prednost.

Prav tako pa morajo biti previdni tudi kolesarji. Vodja sektorja za preventivo in vzgojo v cestnem prometu AVP-ja Mateja Markelj je opozorila, naj kolesarji, preden sedejo na kolo, preverijo, ali je njihovo kolo tehnično varno. To vključuje dobro delujoče zavore, napolnjene pnevmatike, nastavljena sedež in krmilo na višino voznika, delujoče luči, ki jih v mraku, temi in dežju tudi uporabijo, ter uporabo primerno nameščene varnostne čelade.

Akcijo za večjo varnost kolesarjev bodo izvajali še julija in avgusta.