Tako so se na današnjem begunskem vrhu na Dunaju dogovorili predstavniki avstrijske vlade, zveznih dežel in občin. Glede na danes doseženi dogovor naj bi Avstrija tako letos sprejela okoli 37.500 prosilcev za azil, prihodnje leto 35.000, leta 2018 30.000.

Do sredine leta 2019 naj bi v Avstrijo prišlo le še 25.000 prosilcev za azil. Skupno je tako zgornja meja za sprejem prosilcev za azil 127.500, kar je okoli 1,5 odstotka vsega avstrijskega prebivalstva.

V to število ni vključenih 90.000 prosilcev, ki so že lani zaprosili za azil v Avstriji, bodo pa v to število zajeti tudi svojci posameznih prosilcev za azil, ki bi zaprosili za združitev družin.

Kako naprej, še ne vedo
Za zdaj še ni jasno, kaj se bo zgodilo, če bo ta zgornja meja presežena. Avstrijska vlada je napovedala, da bo naročila dve pravni mnenji, ki bi ocenili, ali je postavitev zgornje meje sploh v skladu z avstrijsko ustavo in evropsko zakonodajo.

Vsaka država EU-ja mora namreč omogočiti dostop do postopka mednarodne zaščite vsakemu tujcu, ki za to zaprosi.

Priprave na morebitno zavračanje v prihodnje
Avstrijski kancler Werner Faymann je rešitev o zgornji meji označil za "zasilni načrt", ki naj bi ga uporabili tudi za to, da "pretrese" EU. "V Avstriji ne moremo sprejeti vseh prosilcev za azil," je povedal kancler.

Podkancler Reinhold Mitterlehner je ob napovedi zgornje meje napovedal, da veliko število prebežnikov preprosto preobremenjuje avstrijski sistem. Zato bodo po njegovih besedah stavili tudi na ostrejši mejni nadzor, ki bo zajemal strog pregled in popis, da bi se tako pripravili na morebitno zavračanje prebežnikov na meji v prihodnje.

Slovenija bo o ukrepih odločala jutri
Vlada bo glede na nove okoliščine in glede na to, da se mora odzivati na realno stanje prebežniškega toka in njegovega obvladovanja, v četrtek opravila še en krog razprave in se dokončno opredelila glede ukrepov, ki so v določenem obsegu že predvideni, je po seji DZ-ja v izjavi novinarjem pojasnila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

"Glede na to, da smo odvisni od politike in ukrepov sosednjih držav, je prav, da se vlada celovito seznani s položajem in za tem, ko bodo zadeve dorečene, seznani tudi javnost," je dodala. Za kakšne ukrepe gre, ni želela razkriti. Prav tako ni komentirala Erjavčeve izjave, da je ena izmed možnosti tudi omejitev zgornjega števila prebežnikov, ki jih lahko Slovenija sprejme.

Erjavec: Tudi Slovenija lahko omeji število prebežnikov
"V primeru omejitve vstopa prebežnikov v Avstrijo predvidevamo enak ukrep tudi na naši zunanji schengenski meji," so v sporočilu za javnost zapisali pri slovenski policiji.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec pa je napovedal, da bo vlada o ukrepih Slovenije zaradi sklepov Avstrije odločala v četrtek. Pritrdil je, da je ena izmed možnosti omejitev zgornjega števila prebežnikov.

Slovenija uradnega sporočila Avstrije glede ukrepov v povezavi s prebežniki sicer še nima, je ob robu seje DZ-ja povedal Erjavec. Po Erjavčevih besedah pa so že na začetku tedna vedeli oz. so prejeli sporočilo, da bo avstrijska vlada v povezavi z migracijskim valom sprejela določene ukrepe.

Gre zlasti za omejitve, čemur se bo morala Slovenija prilagoditi, je pojasnil minister in pritrdil, da je ena izmed možnosti tudi omejitev zgornjega števila prebežnikov, ki jih lahko naša država sprejme. Več bo znanega po seji vlade v četrtek.

Po ministrovih besedah se mora Slovenija pač prilagoditi glede na številke oz. število prebežnikov, ki so jih pripravljene sprejeti ciljne države. Gre v glavnem za Nemčijo, a se je Avstrija morala odzvati glede na to, da tudi Nemčija na avstrijski meji ne sprejema več vseh prebežnikov, je pojasnil Erjavec.

Erjavec: Ukrepi so pripravljeni za vse mogoče scenarije
Erjavec je pritrdil, da je tudi za Slovenijo pomembna današnja avstrijska odločitev o določeni zgornji meji, saj to pomeni, da ne bi sprejeli vseh prebežnikov, ki bi želeli skozi Avstrijo naprej v Nemčijo, oz. prebežnikov, ki bi želeli ostati v Avstriji.

Slovenija sicer v tem trenutku nima težav v smislu, da bi prebežniki želeli ostati v naši državi - takih vlog naj bi bilo po Erjavčevih navedbah okoli 150. "Seveda pa ne smemo dovoliti, da bi Slovenija postala žep za migrante," je poudaril Erjavec.

Zagotovil je, da ima slovenska vlada pripravljene ukrepe za vse scenarije. S tem je odgovoril tudi na vprašanje, ali ima že danes pripravljen ukrep za primer, da Avstrija v Slovenijo vrne večje število prebežnikov.

"Če se bo to dogajalo, se bomo pravočasno odzvali. A ne pričakujte, da bo od četrte ure danes do jutri, ko bo končana seja vlade, tukaj obstalo nekaj tisoč migrantov," miri Erjavec. Spomnil je, da jih v tem trenutku v državo prihaja bistveno manjše število.

Vedeti moramo, koga bodo Avstrijci sprejemali
"Za nas je bistveno, da vemo, koga bodo Avstrijci sprejemali. Naš cilj je, da pri nas ne bo nobenih viškov," pa pravi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.

Poudarila je potrebo po usklajenem delovanju vseh držav na migrantski poti. Če ena država zapre mejo, ima druga država žep, je opozorila. Pri omejevanju sprejemanja migrantov je tako za Slovenijo bistveno sodelovanje s Hrvaško. "Ne moremo sprejemati nobenih zavez do Avstrije, ne da bi bili o tem usklajeni s Hrvaško," je dejala.

Ministrica je tudi opozorila, da Slovenija ni tranzitna država za prebežnike po svoji izbiri, ampak zaradi politike odprtih vrat v Nemčiji in Avstriji. Slovenija sama migrantskega vprašanja ne more rešiti, saj je odvisna od politike ciljnih držav, je še dejala.

Uveljava začasnega azila?
Po pisanju avstrijskega časnika Kronen Zeitung so se na današnjem vrhu na Dunaju dogovorili še za hitro obravnavo prebežnikov iz varnih držav s pospešitvijo ustreznih postopkov. Uveljavljal se bo tudi začasni azil, prav tako pa bo oteženo združevanje družin prosilcev.

Prosilcem za azil bodo v prihodnje namesto denarne pomoči dali več materialne pomoči, ostreje pa se bo ukrepalo v primeru zlorab pri prejemanju podpore.

Prvi prebežniki že skozi novi sistem sprejemanja v Avstriji
V Špilju pa je že začel veljati nov sistem sprejemanja prebežnikov. Nekaj po poldnevu so s slovenske strani na avstrijsko spustili prvo skupino prebežnikov, ki je podvržena strožjemu nadzoru.

Do konca meseca bodo režim izvajali zgolj poskusno, februarja bo začel polno delovati. Pri novem sistemu preverjanja, ki vključuje osebni pregled, preverjanje prtljage in popis, bo sodelovalo 500 avstrijskih vojakov.

Avstrijske oblasti jih na prvi postaji pregledajo osebno in njihovo prtljago ter jih povprašajo po osebnih podatkih, kam so namenjeni in kje bodo zaprosili za azil. "Nato pridejo do dejanske mejne kontrole, kjer jim pregledamo dokumente in preverimo identiteto. Tu se bo tudi odločilo, ali je potrebna njihova vrnitev ali jih lahko spustimo naprej," je pojasnil tiskovni predstavnik policije avstrijske Štajerske Fritz Grundnig.

Identiteto preverjajo prek predloženih dokumentov, zbranih podatkov ob registraciji begunca v drugih evropskih državah, tudi Sloveniji, pa tudi s pomočjo tolmačev, ki bodo z znanjem jezika preverjali identiteto begunca.

Pri vračanju beguncev na slovensko stran bodo po njegovih besedah upoštevali različna merila, ne le zaželeno državo azila: "Če oseba predstavlja varnostno tveganje, če poda napačne podatke o identiteti ali nacionalnosti in če je ta oseba pri nas že v preiskavi." Prav tako bodo begunce vračali na slovensko stran, če bodo ti predložili ponarejene dokumente.

Vračanje bo po besedah Grundniga potekalo v sodelovanju s slovenskimi oblastmi.

Po novem sistemu bodo sicer v Špilju lahko obravnavali 6.000 prebežnikov na dan, če pa bi bilo treba, bi jih lahko preverili tudi 11.000.