Spletni portal N1 je v torek poročal, da je Policijska uprava Ljubljana konec junija zaradi suma posilstva mladoletnice v azilnem domu na Viču vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca. Direktorica urada Katarina Štrukelj je zagotovila, da so mladoletnico, takoj ko so prejeli prijavo, umaknili iz azilnega doma in ji zagotovili potrebno oskrbo.

Ob tem je portal navajal opozorila nevladnih organizacij in civilnih iniciativ o slabih razmerah ter močno preseženih zmogljivostih, kar naj bi pritrjevali tudi uradni podatki, saj je bilo 20. julija tam nastanjenih 343 oseb, medtem naj bi bile skupne zmogljivosti ustanove le 230 mest.

Urad postregel s številkami

V uradu so pojasnili, da je v azilnem domu trenutno nastanjenih 292 oseb, med njimi 243 vlagateljev namere in 49 prosilcev za mednarodno zaščito. Hkrati so pojasnili, da so bile zmogljivosti do nedavnega tam res 230 oseb, so jih pa v zadnjem obdobju povečali na okoli 350 oseb.

Azilni dom na Viču ima sicer dve izpostavi, in sicer v Kotnikovi ulici v Ljubljani in v Logatcu. V prvi, kjer je prostora za 90 ljudi, je na današnji dan nastanjenih 80 prosilcev za mednarodno zaščito. Ranljive kategorije oseb so nastanjene v Logatcu, teh pa je trenutno 160, med njimi 136 vlagateljev namere in 24 prosilcev za mednarodno zaščito.

Kot so še pojasnili v uradu, je vlagateljem namere v skladu z veljavno zakonodajo zagotovljena prehrana, nujne higienske potrebščine, oblačila in obutev ter dostop do nujnega zdravljenja, prosilcem za mednarodno zaščito pa materialna oskrba, nujno zdravljenje, izobraževanje, dostop do trga dela, žepnina, bivanje v Sloveniji in gibanje znotraj občine, v kateri ima prosilec določen naslov začasnega prebivanja.

Kako podpirajo stanovalce

Za izvajanje psihosocialne podpore imajo zaposlena psihologa in psihoterapevta, enkrat tedensko pa je prosilcem in vlagateljem namere na voljo psihiater, ki se na urgentne klice odzove nemudoma. Prvo oceno ogroženosti oziroma identifikacije ranljivosti po njihovih zagotovilih poda zdravnik na preventivnem pregledu, za nadaljnjo obravnavo pa je pogosto potreben varen prostor in čas ter vzpostavitev zaupnega odnosa.

Kot so dodali, so nadaljnje obravnave pogosto onemogočene, saj večina oseb po tistem, ko postanejo prosilci za mednarodno zaščito, azilni dom ali njegove izpostave samovoljno zapustijo. Delež takih samovoljnih zapustitev se v Sloveniji že nekaj let giblje okoli 90 odstotkov, vlagatelji namere pa še pred podajo prošnje pogosto povedo, da njihova cilja država ni Slovenija, temveč druge evropske države, saj imajo tam sorodnike, prijatelje in znance.

Sorodna novica Azilni dom na Viču v Ljubljani poka po šivih

V uradu so postregli še s podatki glede reševanja prošenj za denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev v skladu z zakonom o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe, ki ga je vlada aktivirala po izbruhu vojne v Ukrajini. Skupaj so doslej prejeli 3609 vlog, rešili pa so jih 2811 oziroma skoraj 78 odstotkov. Med 2193 vlogami za denarno pomoč so jih rešili 1868 oziroma dobrih 85 odstotkov, med 1416 vlogami za nastanitev pa so jih rešili 943 oziroma dobri dve tretjini.