V Banki Slovenije (BS) pozornost usmerjajo v druga tveganja kot v bližnji preteklosti, in sicer predvsem v tista, ki izhajajo iz gibanj na finančnih trgih in na nepremičninskem trgu.

"V Sloveniji je medletna rast cen stanovanjskih nepremičnin v prvem četrtletju za skoraj dve odstotni točki presegla evropsko povprečje. Na tem trgu je rast cen še vedno ob povečanem povpraševanju pomembno determinirana zlasti z omejeno ponudbo," je na predstavitvi Poročila o finančni stabilnosti povedal viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Nižja kakovost posojil

Poleg tveganja, ki izhaja iz trga nepremičnin, na slovenskem bančnem trgu ostaja povečano kreditno tveganje. Delež nedonosnih izpostavljenosti bank se je tudi med epidemijo zniževal, a v določenih segmentih, torej v določenih dejavnostih in med tipi komitentov, narašča, je opozorila direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik.

Pri potrošniških posojilih delež nedonosnih izpostavljenosti vztrajno narašča od lanskega novembra. Ta delež se po njenih navedbah povečuje tudi pri posojilih podjetjem iz dejavnosti gostinstva. "Ugotavljamo tudi, da je kakovost odloženih posojil v primerjavi z drugimi posojili precej nižja," je povzela.

Sorodna novica Banka Slovenije: Močno povečana tveganja za finančno stabilnost

V Banki Slovenije so zaznali visok delež stanovanjskih posojil s fiksno obrestno mero. V prvi polovici leta je delež novoodobrenih fiksno obrestovanih stanovanjskih posojil predstavljal 71 odstotkov vseh stanovanjskih posojil. To lahko dolgoročno povzroči težave bankam, sta poudarila sogovornika.

V bančnem sistemu pa je najizrazitejše dohodkovno tveganje oziroma izziv zadostnega ustvarjanja dohodka bank. Neto obrestna marža bank je bila lani na ravni srednje vrednosti v EU-ju, a se je v zadnjih 15 letih znižala za skoraj eno odstotno točko na 1,45 odstotka.

Visoka dobičkonosnost le na prvi pogled

Dobičkonosnost bank je na prvi pogled odlična, a podroben vpogled v njene dejavnike pokaže precej slabšo sliko, saj precejšen del odpade na enkratne dejavnike. "Lani se je to zgodilo na račun združitve dveh bank, letos razgradnje oblikovanih oslabitev in rezervacij," je orisal Dolenc.
S tem tako v Sloveniji kot EU-ju po njegovih besedah pridemo do dileme, ali je bančni posel še zanimiv za investitorje, ki zagotavljajo bančnemu sistemu kapital. V Sloveniji bodo k znižanju stroškov poslovanja bank po njegovem mnenju prispevali konsolidacija, digitalizacija, sodelovanje s fintechi in zelena agenda.

Video: Posnetek novinarske konference Banke Slovenije

Makroekonomsko tveganje se zmanjšuje

V prvi polovici leta je odpornost v segmentu likvidnosti bančnega sistema ostala visoka. Makroekonomsko tveganje se je z gospodarskim okrevanjem zmanjšalo. Kot je ocenil Dolenc, bo Slovenija letos po sedanjih ocenah zabeležila več kot 5,2-odstotno gospodarsko rast, kot so jo predvideli junija letos. A makroekonomsko tveganje zaradi novega vala okužb in nizke precepljenosti, ki lahko upočasni okrevanje, ostaja povečano.

Poslovanje lizinških družb se vrača na raven pred epidemijo. Vse več podjetij se pri financiranju nakupa premičnin znova odloča za uporabo lizinških storitev, a gospodinjstva ostajajo glavni vir novih poslov. Domači vzajemni skladi so v prvi polovici leta zabeležili nadpovprečna neto vplačila s strani gospodinjstev in rast sredstev.

Za finančno stabilnost je pomembno tudi delovanje zavarovalniškega sektorja. Ta je v prvi polovici leta dosegel rast zavarovalne premije zaradi premoženjskih in življenjskih zavarovanj, kar je ugodno vplivalo na škodni količnik. Dobičkonosnost in kapitalska ustreznost zavarovalnic in pozavarovalnic sta se, kljub negativnim učinkom okolja nizkih obrestnih mer, izboljšali.

Digitalizacija in zeleno poslovanje

Banke se pri poslovanju spopadajo z novimi izzivi, je še izpostavil Dolenc. Digitalizacija, ki bo lahko vplivala na bolj uspešno spopadanje bank z dohodkovnim tveganjem, povečuje njihovo kibernetsko ranljivost. Pri tem je opozoril, da Banka Slovenije v zadnjih dveh letih ni opazila vidnejših razlik v uporabi finančnih tehnologij.

Glede zelene agende so banke nakazale premik na področju obravnave trajnostnosti, zlasti z vidika ozaveščenosti o pomenu podnebnih tveganj. A zdaj le štiri banke ponujajo zelena posojila v obliki stanovanjskih ali potrošniških posojil, je sklenila Ahtikova.