Neoborožen oz. nekinetičen bataljon s 101 pripadnikom deluje kot vezno tkivo med tamkajšnjim prebivalstvom in institucijami države, so za medije povedali pripadniki misije.

Vodja koordinacijskega centra skupine za povezavo in spremljanje v štabu Kforja, podpolkovnik Matjaž Bončina, je povedal, da pripadniki mednarodne misije v sektorju za vojaško-civilno sodelovanje zbirajo donacije za gasilce, šolstvo, zdravstvo, v sektorju za psihološko delovanje pa vodijo radio in televizijo Kfor, ki meri predvsem na mlajše prebivalstvo. Ta sektor meri tudi utrip prebivalstva v medijih in na družbenih omrežjih.

V sektorju za informacijsko delovanje zbirajo in obdelujejo vse informacije ter nižjim poveljnikom posredujejo navodila, s kom se srečevati na kakšne teme.

Bončina je pristojen za skupine za povezavo in spremljanje, ki pokrivajo vse občine na Kosovu in jih je skupaj 30. Slovenski kontingent, ki na misiji sodeluje kot nekinetičen oz. neoborožen bataljon, je po njegovih pojasnilih zadolžen za pet občin s srbskim prebivalstvom na severu države.

"Slovenci smo že od nekdaj nevtralni in nismo ne na albanski ne na srbski strani. Ljudje nas kot take tudi dojemajo," je dejal Bončina.

Te skupine delujejo kot vezno tkivo med srbskim prebivalstvom in institucijami kosovske države, je povedal vodja ene od skupin, višji praporščak Matej Kastelic. Za pomoč jih je denimo prosil občan, ki so mu iz gozda kradli les, vendar se sam ni upal obrniti na policijo, zato so ga z njo povezali oni.

Naraščanje napetosti na Kosovu

V zadnjem letu sicer napetosti na Kosovu naraščajo. Kosovo je po Kasteličevih opažanjih drugačno od Slovenije, kjer imajo državljani zaupanje v sistem, pri čemer posamezniku na upravni enoti dejansko želijo pomagati. Na Kosovu občane pošiljajo od institucije do institucije, pri tem pa ima Kastelic občutek, da jih brezciljno sprehajajo od okenca do okenca.

Poveljnik 48. kontingenta SV v Kforju in poveljnik nekinetičnega bataljona RC East, podpolkovnik Andrej Krivec, je že na svoji peti misiji na Kosovu. Meni, da se je od leta 2008 varnostna situacija izboljšala. "Veliko mirneje in stabilneje je, prispevek slovenskega kontingenta k temu pa je viden na vseh področjih," je dejal.

Po septembrskem oboroženem napadu na kosovsko policijo v Banjski, v katerem so bili ubiti kosovski policist in trije srbski napadalci, je Kfor povečal prisotnost na terenu z dodatnimi enotami, je pojasnil Krivec. Več enot lahko izvaja več nadzora in tako zagotavlja varno in stabilno okolje ter svobodo gibanja tamkajšnjemu prebivalstvu, je pojasnil.

Obrambni minister Marjan Šarec je sicer ob robu obiska vojakov na Kosovu v petek dejal, da je SV nekoliko okrepil število svojih pripadnikov v misiji. Po njegovih besedah Zahodni Balkan ostaja prioriteta za Slovenijo. "Naša naloga je, da državam pomagamo pri približevanju evropskim integracijam in zvezi Nato, zato tudi povečujemo našo prisotnost. A tega ne smemo gledati zgolj z vidika vojaške prisotnosti, ampak tudi politične," je poudaril.

Dodal je, da je tudi poveljnik Kforja, turški generalmajor Özkan Ulutas, v pogovoru z njim izrekel pohvalo slovenskim vojakom, češ da so zaradi poznavanja lokalnih navad, okolja in jezika izjemno cenjeni.