"Prišel bo čas, ko bo Milan Kučan moral pojasniti, zakaj je štiri dni, ko je bilo na preizkušnji tisto, kar je ključno za državo, molčal o razoroževanju," je na tiskovni konferenci ob predstavitvi zbornika z naslovom Veleizdaja Slovenije - razorožitev Teritorialne obrambe RS maja 1990 dejal takratni notranji minister Igor Bavčar.

Kučan je bil po njegovih besedah o ukazu o razorožitvi Teritorialne obrambe (TO) obveščen že 15. maja 1990 ter o tem večkrat javno izjavljal neresnice. Pozneje je predsedstvo v poročilu parlamentu zatrdilo, da je bilo o tem obveščeno 17. maja, v intervjuju pa je Kučan zatrdil, da je bil 16. maja - že to je znak, da je bilo nekaj hudo narobe, je dejal Bavčar. Dokumenti, objavljeni v zborniku, naj bi nedvomno dokazovali, da je bilo predsedstvo obveščeno že 15. maja.
"Ta kolaboracionizem je bil izpričan zelo jasno. Nihče ni storil nič, niti v okviru pristojnosti, ki jih je oblast 15. in 16. nedvomno imela in kar bi morala opraviti kot neko nujno dejanje," je izjavil. Pri tem je izpostavil po njegovi oceni tudi izjemno neformalno moč komunistične partije in Kučana, saj je bila pogosto neformalno izrečena beseda nad zakonom in ustavo, tega vpliva pa Kučan ni izkoristil. Oborožene sile so tisti predpogoj, da država lahko izvaja svoje interese ter brani svoj obstoj, Kučan pa je po Bavčarjevih besedah slovenske oborožene sile pustil na cedilu.

"Demos je bil brezzobi tiger"
Bavčar se je dotaknil tudi vprašanja lustracije, ki je Demos po njegovih besedah ni bil sposoben izvesti, niti to ne bi bilo primerno, saj ob prevzemu oblasti ni razpolagal z dovoljšnjimi kadrovskimi in drugimi resursi za prevzem oblasti v realnem času - "Demos je bil brezzobi tiger". Iz tega razloga po prevzemu oblasti ni bilo "nobenega resnega kadrovskega prepiha", stari kadri pa so na vse načine pri osamosvajanju nagajali, je zatrdil Bavčar ter pri tem izpostavil nekdanjega vodjo Službe državne varnosti Tomaža Ertla.

Ta ni želel opraviti primopredaje poslov z Bavčarjem ter se tudi izognil poročanju o stanju, po Bavčarjevem mnenju pa je bil tudi on tisti, ki je organiziral sindikalni upor na ministrstvu takoj zatem.

Krkovič: Vedelo se je mesece, kaj se pripravlja
Takratni vodja Manevrske strukture narodne zaščite brigadir Anton Krkovič je v teh trditvah šel še dlje. Trdi, da je od generala Svaruna izvedel za sestanke ožjega vojaškega vodstva JLA, generalov slovenskega rodu, ki so se z državnim in partijskim vodstvom redno in neformalno sestajali, najpogosteje na Gorenjskem. Svarun mu je zatrdil, da se je na teh sestankih o tem, kaj se pripravlja, govorilo že mesece prej.

Kolaboracijo so po Krkovičevih besedah izvajali najmanj slednji: Institut predsednika ter predsedstva, vodstvo tedanje TO z generalom Ivanom Hočevarjem na čelu, tajne službe, ki so "o tem vedele in bile kooperativne", ter ne nazadnje vsi v TO, ki so povelje izvedli.

"Vloga vojaka je tudi, da razmišlja in da povelje, ki prestopi Rubikon, na svojo odgovornost ne izvrši," je izjavil Krkovič, ki spričo teh podatkov meni, da TO ni bil razorožen, temveč se je razorožil sam. Ukaz je sicer prišel iz Beograda, saj je bilo vse centralno vodeno, vendar je takratna vodstvena struktura to povelje izvršila z roko v roki z JLA. Temu se ne more drugače reči, kot veleizdaja, je prepričan Krkovič.

"Slovenska vojska ni naslednica prvotne TO"
Pojasnil je še, da se Slovensko vojsko že veliko časa napačno smatra za naslednico prvotne Teritorialne obrambe. Ta je bila razorožena in razpuščena, nekaj časa v praksi ni več obstajala, za kar se lahko zahvalimo takratnemu vodstvu, trdi brigadir.

Sprašuje se, kako bi se dogodki odvili, če ne bi vzporedno pričeli organizirati Manevrsko strukturo narodne zaščite, ki je pozneje prerasla v novo TO in Slovensko vojsko. Država bi ostala brez omembe vredne oborožene sile, "lahko bi dobila svoje Vukovarje, svoje Srebrenice". "Balkanska vojna se je začela prav z razorožitvijo," je sklenil Krkovič.