Angelca Likovič je dejala, da je največja hiba osnutka ta, da so ga pripravljali isti ljudje kot prejšnjo Belo knjigo. Skupaj s Kristijanom Lešnikom Muskom sta opozorila, da ni bila opravljena nobena analiza tega, kaj je prinesla uvedba devetletke. Likovičeva meni, da je raven znanja kljub visokim ocenam padla. Da je preveč prav dobrih in odličnih ocen, sta se strinjala tudi Lešnik Musek in Samo Repolusk.

Slovensko šolstvo se spopada s feminizacijo
Jože Duhovnik in Lešnik Musek sta dejala, da nivojski pouk povečuje socialne razlike med učenci. Janez Mežan pa se ob tem sprašuje, zakaj predlog predvideva različne nivoje pri vseh predmetih pri maturi, pouk na različnih nivojih pa samo za nekatere.

Osnovnošolci v Sloveniji imajo več predmetov, kot jih imajo drugje, v predlogu Bele knjige pa ni niti z besedo omenjena raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, ki kaže, da se slovenski šolarji med vsemi evropskimi narodi počutijo najbolj obremenjene.

Člani sveta so se dotaknili tudi feminizacije v šolstvu in dejstva, da deklice številčno prevladujejo in dosegajo boljše rezultate, dokument pa na tem področju ne ponuja nobenih rešitev. Janko Kos je opozoril še na problem feminizacije učiteljskega osebja.

So pa člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje našli tudi pozitivne stvari. Likovičeva je tako izpostavila ureditev jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, ure za oddelčno skupnost in uvedbo tujega jezika v drugem razredu. Repolusk je pohvalil poglavje o predšolski vzgoji v vrtcih in poglavje o izobraževanju odraslih.

Kako visoko želimo postaviti pričakovanja in zahteve do otrok?
Vodja nacionalne skupine za pripravo Bele knjige Janez Krek je dejal, da je pri pripravi prejšnje knjige sodeloval le v tehničnem delu, zato je njemu ni mogoče pripisovati. Je pa priznal, da je pri pripravi nove Bele knjige težava tudi, kako obsežen dokument pripraviti. Vseh opravljenih analiz namreč ni bilo mogoče vključiti, saj bi dokument postal neberljiv.

Raziskava o obremenjenosti slovenskih šolarjev je pokazala tudi, da imajo najmanjkrat težave, ki so znak stresa, je opozoril Krek. Po njegovih besedah je treba vzpostaviti družbeno soglasje, kako visoko želimo postaviti pričakovanja in zahteve do otrok. Diferenciacija pouka pa v Beli knjigi ostaja, a je izbira nivojskega pouka prepuščena posameznim šolam, je še dejal Krek.