Benedejčič pravi, da bo ključna naloga novega slovenskega obrambnega ministra izpolnitev zavez, ki jih je Slovenija dala zvezi Nato že pred časom, "ne le zaradi zavezništva kot takega, temveč tudi zaradi Slovenije". Slovenija je namreč od začetka ruske invazije Ukrajini poslala veliko pomoči, zdaj pa mora zagotoviti, da ima ustrezne zmogljivosti tudi na svoji strani, dodaja Benedejčič.
"Navsezadnje to nalaga tudi 3. člen severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da mora biti država predvsem sposobna najprej braniti samo sebe," še poudarja Benedejčič. Dva odstotka bruto domačega proizvoda, ki ju država mora zagotoviti za obrambo, je le del zavez Slovenije do Nata, je dejal, te pa nalagajo tudi konkretne zagotovitve opreme. "To se nanaša na zagotovitev ustrezne opreme za popolnitev srednje bataljonske bojne skupine kot tudi izvidniškega bataljona," pravi Benedejčič, te investicije pa si želijo tudi zavezniki.
Zanje bodo potrebna tudi sredstva, obrambni izdatki pa v Sloveniji znova naraščajo, pravi Benedejčič. "Menim, da bo Slovenija že naslednje leto namenila 1,55 odstotka BDP-ja za obrambne izdatke, ki se naslednje leto lahko dvignejo na 1,63 odstotka," pravi Benedejčič, ki ocenjuje, da lahko Slovenija prag dveh odstotkov, h katerima je zavezana v sklopu pogodbe z Natom, doseže najpozneje do leta 2030.
Na vprašanje o morebitnem uvajanju naborništva, ki se ga lotevajo nekatere evropske države, Benedejčič odgovarja, da Sloveniji o tem še ni treba razmišljati. "Vsekakor ima profesionalna vojska velike prednosti, kar navsezadnje vidimo tudi v Ukrajini, kjer se zelo pozna, kako so vojaki usposobljeni. Profesionalni vojaki so neprecenljivi, znajo ravnati s sodobno opremo, ki je vse bolj kompleksna," pravi Benedejčič in dodaja, da Slovenija trenutno ne potrebuje naborniške vojske.
Novi generalni sekretar Nata nadaljuje pot zavezništva
Po mnenju Benedejčiča novi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte predstavlja kontinuiteto v zavezništvu. "Njegove tri glavne prioritete so močno zavezništvo, močna Ukrajina in močna partnerstva," pravi in dodaja, da so to bile tudi teme vrha zveze Nato v Washingtonu. Obenem meni, da je Ruttejev obisk Ukrajine takoj po imenovanju na vrh zavezništva pomemben.
Na očitke, da kopičenje orožja ne more privesti do miru in do mirovnih pogajanj, Benedejčič odgovarja, da miru ni mogoče zagotoviti, če se država ni sposobna ubraniti, saj je Ukrajina pod močnim pritiskom ruskih sil. "Orožje samo po sebi ne predstavlja militarizma, ampak predvsem predstavlja možnost obrambe pred napadom," pravi in dodaja, da v tem ne vidi paradoksa.
Vse nemirnejša situacija na Bližnjem vzhodu
Zveza Nato dogajanje na Bližnjem vzhodu pozorno spremlja, čeprav vanj ni vpletena, pravi Benedejčič. "Navsezadnje je zveza Nato že pred leti postala zelo pozorna na razvoj iranskega balističnega programa," pravi slovenski predstavnik v Natu, kjer se je po njegovih besedah o Iranu govorilo tudi v sklopu razmišljanja o zmožnostih raketne obrambe. Nadaljevanje iranskega jedrskega programa je skrb vzbujajoče, saj Iran bogati vse več urana, meni Benedejčič. "Dogajanje pa postavlja pod vprašaj tudi pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, ki je ena od ključnih pogodb in ki zadeva seveda tudi zvezo Nato, saj je ta tudi jedrsko zavezništvo," še sklene slovenski predstavnik pri Natu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje