Drnovšek je v pismu generalnemu sekretarju ZN-a Kofiju Annanu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu pojasnil pobude glede ureditve statusa Kosova in predvidel priznanje pravne subjektivitete Kosova v petih letih.
Obisk Drnovška, ki je bil predviden za 2. november, je odpovedal predsednik SČG-ja Svetozar Marović, zunanje ministrstvo pa je vročilo protestno noto odpravnici poslov Slovenije v Beogradu Jadranki Šturm Kocjan.
Vajgl kljub zapletu v Beograd
Drnovškov svetovalec Ivo Vajgl bo v petek kljub zapletom odšel v Beograd in Prištino, kjer bo predstavil podrobnosti predloga. Z oblastmi SČG-ja se bo pogovarjal tudi o odpovedi obiska. Po njegovem mnenju gre bolj za reakcijo na tiskovna sporočila, kot pa na vsebino načrta. Dejal je, da je Drnovšek dal le predlog in da ni nobenega razloga za neko pretirano reakcijo.
Rupel umirja zaplet
Zunanji minister Dimitrij Rupel je vodji diplomacije SČG-ja Vuku Draškoviću zagotovil, da ima slovenski politični vrh enotno stališče. Po telefonu mu je dejal, da se predsednik države, vlada in zunanje ministrstvo strinjajo, da rešitev vprašanja Kosova brez strinjanja Srbije ne bi bilo dobro.
Rupel je še menil, da gre za nesporazum, ki bo kmalu presežen. Drašković se je zahvalil za pojasnila in zagotovil, da trenutni nesporazum ne bo ogrozil najboljšega sodelovanja med državama in prijateljskih odnosov med narodi. Na MZZ-ju pogovora niso komentirali.
Drnovšek se vmešava v notranje zadeve SČG-ja
Odzvala se je tudi srbska vlada, ki meni, da izjava Drnovška pomeni neprimerno vmešavanje v notranje zadeve SČG-ja. Drnovšek bi moral po njihovem mnenju spoštovati jasna mednarodna načela o nedotakljivosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti demokratičnih držav.
Poleg Annanu in Barrosu je Drnovšek pismo s pobudami sicer poslal tudi predsednikom kontaktnih držav za Kosovo. V pismu je izrazil pripravljenost Slovenije, da gosti začetno neformalno srečanje političnih predstavnikov Srbije in Kosova, na katerem bi skušali vzpostaviti ozračje zaupanja in komunikacije za dosego dogovora.
Najprej prenos odgovornosti
Drnovškov predlog sicer temelji na devetih izhodiščih. V njih med drugim predlaga, da bi mednarodna skupnost vse odgovornosti in pristojnosti za upravljanje prenesla na kosovske oblasti. V tem času naj bi razpisali tudi volitve za parlament, vlado in predsednika Kosova.
Samostojnost v petih letih
Kosovo bi nato postal pravni subjekt v predvidoma petih letih, če bi mednarodna skupnost ugotovila, da so izpolnjeni temeljni demokratični standardi. Do takrat, a vseeno v zmanjšanem obsegu, bi tam ostale tudi mednarodne sile.
Gospodarstvu pomoč iz tujine
EU in mednarodne finančne institucije naj bi po Drnovškovem predlogu v petih letih pripravile načrt gospodarskega razvoja Kosova, kar bi ta del Balkana usposobilo za gospodarsko preživetje.
Zaščita srbske manjšine
Varnost srbski manjšini bi zagotavljala mednarodna skupnost, ki bi varovala tudi najbolj svete srbske kulturne, verske in zgodovinske spomenike. Ti bi dobili tudi eksteritorialni status.
Jelinčič kritiziral izjave Drnovška
Pobudo predsednika države je še pred odpovedjo obiska kritiziral tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič, ki je dejal, da so Drnovškove izjave v nasprotju z razmišljanji slovenskih državljanov, ki si s SČG želijo dobrih gospodarskih in kulturnih stikov. Dejal je tudi, da ga ne bi čudilo, če bi SČG odpovedal njegov obisk.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje