Sredi septembra je namreč Evropska komisija (EK) sprejela akcijski načrt o uživanju alkohola in čezmernem popivanju med mladimi 2014-2016, ki je naletel na buren odziv - o tem so se obširno razpisali tudi naši sosedi Hrvati in nekateri slovenski mediji, vroča razprava se je vnela tudi na spletnih forumih.

Načrt namreč izpostavlja šest področij, v okviru katerih želi med drugim zmanjšati količino popitega alkohola in dostopnost alkohola mladim ter jim zagotoviti varno in zdravo okolje. Eden izmed predlogov državam članicam, kako bi to dosegle, pa je bil tudi "na prostovoljni osnovi uvesti starost 25 let ali več kot referenčno mejo za starostni nadzor".

"Pokaži osebni dokument, ker si videti mlajši od 25 let"
V javnosti je bilo tako razumljeno, da se bo starostna meja, pod katero se alkoholne pijače ne bodo smele streči ali prodajati, dvignila na 25 let, zato smo se obrnili na ministrstvo za zdravje, da bi nam podrobneje pojasnili predlog Evropske komisije.

Odgovorili so nam, da akcijski načrt med drugim v poglavju, ki se navezuje na zmanjšanje dostopnosti in razpoložljivosti alkoholnih pijač mladim, predlaga, da države članice prodajalcem oz. ponudnikom alkoholnih pijač predlagajo, da z identifikacijsko listino preverjajo starost pri vseh mladih, ki dajejo vtis, da so mlajši od 25 let, ne pa samo pri tistih, za katere domnevajo, da so stari manj, kot je zakonsko določena starost za nakup alkoholne pijače v posamezni državi članici - pri nas je to 18 let.

"V Sloveniji bi to konkretno pomenilo, da bi prodajalci in ponudniki zahtevali identifikacijsko listino od vseh, za katere domnevajo, da so mlajši od 25 let. Če bi se pri takem kontrolnem pregledu izkazalo, da je oseba mlajša od 18 let, se ji alkohola ne bi smelo prodati," so pojasnili.

"Ukrep torej ni namenjen postavljanju nove, višje starostne meje za nakup alkoholnih pijač, ampak samo višje starostne meje za nadzor z identifikacijsko listino," so poudarili.

Dodali so, da je meja 25 let postavljena zato, ker je zakonsko določena meja za nakup alkoholnih pijač v državah članicah različna - postavljena je med 16. in 21. letom starosti -, ter opozorili, da pravkar sprejeti akcijski načrt tudi poudarja, da raziskave kažejo, da možgani mladega človeka niso popolnoma razviti do 25. leta in so zato v teh letih še dovzetnejši za škodljive učinke alkohola.

Mladi se v Sloveniji z alkoholom seznanijo že zelo zgodaj
Tudi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da podpirajo evropska prizadevanja za zmanjševanje pogostnosti pitja alkohola in popivanja med mladimi. Pojasnili so, da podatki o pitju alkohola med mladimi tudi v Sloveniji kažejo, da ima izkušnjo z alkoholom pomemben delež mladostnikov - in to že zelo zgodaj.

Po raziskavah inštituta več kot polovica mladostnikov v starostih 11-, 13- in 15 let pije alkoholne pijače vsaj redko, več kot četrtina 15-letnikov jih pije vsaj enkrat na teden, 44 odstotkov 15-letnikov in 34 odstotkov 15-letnic pa je bilo v življenju že vsaj dvakrat opitih. Slovenski podatki tudi kažejo, da so naši mladostniki izpostavljeni pogostejšemu pitju alkoholnih pijač in višjim koncentracijam alkohola v primerjavi z mednarodnim povprečjem.

Še posebej skrb vzbujajoče je ponavljajoče se pitje alkohola in pitje alkohola v večjih količinah, ko so možgani mladostnikov izpostavljeni visokim koncentracijam etanola. Mladostniki so tako ogroženi zaradi akutnih učinkov alkohola (npr. zastrupitve z alkoholom), možnosti poškodb, nesreč, tveganega vedenja, posledic v socialno-družbenem okolju kot tudi drugih dolgoročnih posledic, ki se odražajo na možganih, opozarjajo na NIJZ-ju. Vse pogostejše so domneve, da zgodnja izpostavljenost alkoholu v mladostništvu povečuje tveganje za težave zaradi alkohola in duševne motnje tudi pozneje v življenju, dodajajo.

Pomagati morali celo devetletni deklici
Na Pediatrični kliniki v zadnjih letih obravnavajo okoli 100 mladoletnih oseb letno, ki se zastrupijo z alkoholom in potrebujejo bolnišnično oskrbo. Najmlajša mladoletnica, ki so ji morali pomagati zaradi zastrupitve z alkoholom, je bila devet let stara deklica, ki so jo nezavestno k njim pripeljali že dopoldne.

Hospitalizacije mladih zaradi zastrupitve z alkoholom so sicer najpogostejše med množičnimi kulturno-glasbenimi prireditvami - neslavna rekorderka je prireditev Žur z razlogom izpred dveh let, ko so na Pediatrični kliniki obravnavali 16 primerov zastrupitve mladoletnikov.