"Nasprotniki človekovih pravic, gejev in lezbijk so imeli na voljo dva dneva, ko so že lahko zbirali podpise. Kampanja je bila po naših informacijah s terena umazana, vodili so jo visoki cerkveni uradniki in duhovniki pri mašah, ki so delili letake z zavajajočo vsebino. V ta namen so ustanavljali celo posebne zavode."
Člani iniciative, ki so zaposleni v javni upravi, so celo v svojem delovnem času prepričevali sodelavke in sodelavce, naj glasujejo za referendum, in ponujali natisnjene obrazce ter prevoz do upravnih enot. Nekaj podobnega naj bi se dogajalo tudi na nekaterih slovenskih ambasadah v tujini," je uvodoma pojasnil Blažič.
V zakonu nič novega
Po njegovih besedah novi družinski zakonik nikjer ne omenja skupnih posvojitev otrok istospolnih parov, kar je paradni argument nasprotnikov nove zakonodaje. Poudaril pa je, da že ureditev iz leta 1976 omogoča posvojitev biološkega otroka partnerja. Novi zakon pa daje nov pomen družini, saj širi definicijo družine na enostarševske, posvojiteljske in istospolne.

Kot trdi Blažič, prav tako ni res, da zakon odpira vrata umetnim oploditvam za lezbijke ter nadomestnemu materinstvu za geje, saj zakonodaja iz leta 2000 to prepoveduje, novi družinski zakonik pa tega nikjer ne ureja.
Zgolj temeljne pravice
Nova zakonodaja, pravi Blažič, prinaša izključno temeljne socialne pravice, ki so bile istospolnim parom do zdaj zanikane in ki jih imajo heteroseksualni pari za samoumevne (zdravstveno zavarovanje po partnerju, vdovska pokojnina, možnost bolniške za nego partnerja, prevzem priimka …).
Ob tem je še dodal, da nasprotniki ustvarjajo vtis, da ustavno sodišče ne sme prepovedati referenduma, kot da je ta pravica edina ustavno zagotovljena.
Ljudstvo nima vedno prav
Po besedah pravnice Barbare Rajgelj ljudstvo nima vedno prav. "Ima prav na volitvah, ne pa tudi na referendumu, za katerega se strokovnjaki pravzaprav sprašujejo, ali je to res človekova pravica in ki je omejena s človekovimi pravicami tistih, ki so v zakonodaji obravnavani kot neenaki," je dejala.

Meni, da gre v tem primeru zbiranja podpisov za referendum za zlorabo instituta večine proti manjšini. "V tem primeru je namen stigmatizacija in izključevanje neke manjšine," pravi Rajgljeva. Pojasnila je, da ne bi bil nikakršen precedens, če bi ustavno sodišče zavrnilo tokratni referendum, saj je od leta 2006 od štirih pobud zavrnilo tri.

Dodaja, da posamezni primeri kažejo, da je pri nas možno sprejeti tudi neustaven zakon, za kar pa ni sankcij razen razveljavitev določb. Ob tem poziva vlado, naj ljudi maksimalno informira o tem, kaj je vsebina zakona. "Na referendumu se namreč odloča o vsebini zakona na podlagi informirane racionalne odločitve," je še dejala.