Poleg krize bodo v ospredju foruma, ki poteka v nedeljo in ponedeljek, še atlanstko-ruski odnosi ter srečanje slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra, Samuela Žbogarja in Gordana Jandrokovića.

Politiki in gospodarstveniki, predstavniki mednarodnih ustanov, forumov in akademskih krogov, nevladnih organizacij in medijev bodo razpravljali še o svetovnem vodenju in potrebi po njegovi reformi, evropski varnostni strukturi, vplivu gospodarske krize na varnost, energetski varnosti ter regionalnem sodelovanju.

O pomenu foruma se je MMC pogovarjal z Melito Gabrič, generalno sekretarko foruma.

Strateški forum Bled poteka že četrtič, letos med hudo svetovno gospodarsko krizo. Je kriza priložnost, da se tudi na Blejskem forumu postavijo smernice novega svetovnega vladanja?
Dejstvo, da forum tokrat poteka že četrtič, kaže na to, da forum predstavlja pomembno priložnost neformalne razprave o izzivih sodobne mednarodne skupnosti. Veseli me, da vlada tolikšno zanimanje, tako udeležencev, teh je že več kot 420, kot medijev. Tako srečanje seveda v prvi vrsti pomeni možnosti izmenjave mnenj o številnih vprašanjih - letos sta v ospredju reševanje gospodarske krize in vprašanje nove evropske varnostne arhitekture, pomeni pa tudi možnost osvetlitve nekaterih novih vprašanj ter dejansko tudi postavljanja smernic prihodnjega razvoja držav. Želimo si, da bi blejski strateški forum našel svoje mesto v poplavi različnih konferenc kot kraj poglobljene debate, katere sklepe nato uresničujejo politiki, gospodarstveniki in drugi udeleženci.

Kako bo kriza po vašem mnenju vplivala na gospodarske in politične spremembe v Evropi in v svetu? Kje vi vidite vlogo Zahodnega Balkana v svetovni ureditvi?
Gospodarska kriza je sicer močno zamajala svetovno gospodarstvo in pokazala vse razpoke zdajšnje ureditve, a hkrati predstavlja tudi možnost za tvorne spremembe. Kar zadeva Balkan, je njegova specifika, da še ni v celoti gospodarsko preoblikovan, zato je še posebej izpostavljen negativnim vplivom svetovne krize. Pomembno je, da ostaja perspektiva Balkana evropska, saj je to dobra platforma za nadaljnji napredek vseh vključenih držav, seveda ob upoštevanju njihovih specifik.

Forum je tudi kraj, kjer se na bilateralni ravni srečajo številni svetovni voditelji. Gre zgolj za formalna srečanja ali tovrstna srečanja obrodijo tudi kakšne koristi?
Na forumu poteka več panelov in drugih dogodkov, kjer lahko sodelujoči delijo svoja mnenja in se dejansko tudi spoznavajo. Seveda bodo ob robu foruma potekala tudi številna dvostranska srečanja, ki imajo pomembno vlogo pri krepitvi odnosov med državami. Tovrstna srečanja predstavljajo odlično možnost neformalne razprave, njihovi sklepi pa lahko potem olajšajo potek nadaljnjih formalnih pogovorov. Ob tem želim poudariti, da forum predstavlja tudi odlično možnost za navezovanje stikov med gospodarstveniki, pa tudi gospodarstveniki in politiko. Slovenski gospodarstveniki so izdatno podprli letošnjo izvedbo foruma in s tem jasno pokazali, da za njih predstavlja dodano vrednost.

Foruma se bo udeležil tudi hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković. Lahko njegov obisk razumemo kot novo upanje za rešitev zastoja, ki je nastal v približevanju Hrvaške Evropski uniji in v slovensko-hrvaških odnosih?
Hrvaški zunanji minister prihaja na Bled kot udeleženec foruma. Veseli nas, da se je odzval na vabilo ministra Žbogarja in bo dejavno sodeloval v razpravi. Pričakujemo, da bo predstavil svoje poglede na temo gospodarske krize kot grožnje varnosti in razvoju.

Kakšna sta vloga in vpliv Blejskega foruma v svetovnem merilu?
Blejski forum je bil zasnovan kot forum za poglobljeno strateško razpravo o ključnih vprašanjih, pred katerimi je mednarodna skupnost. Forum tokrat poteka že četrtič, s čimer si počasi utrjuje svoje mesto med številnimi konferencami in forumi, ki so v zadnjih letih vzniknili na območju srednje in Vzhodne Evrope. Z letošnjim odzivom smo zelo zadovoljni, saj se foruma udeležuje več kot 420 udeležencev. Med dejavnimi udeleženci so predsedniki in podpredsedniki vlad, več kot 10 ministrov, večina med njimi je zunanjih, navzoče pa so tudi močne gospodarske delegacije. Foruma se udeležuje tudi slovenski politični vrh, prihajajo namreč predsednik države Danilo Türk, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in premier Borut Pahor. Forum sicer nima takega statusa kot desetletja uveljavljeni forumi v Zahodni Evropi, že zdaj pa lahko rečemo, da gre za mednarodno ugleden in vitalen dogodek, kar se odraža tudi na udeležbi.

Kakšna je medijska pokritost foruma? V Sloveniji o njem žal ne slišimo prav veliko, kako pa je s tujimi mediji? Koliko tujih in koliko domačih novinarjev je akreditiranih?
Ena izmed nalog, ki smo jih zadali pri pripravi letošnjega foruma, je bilo tudi približanje njegove vsebine slovenski javnosti. Pomembno je namreč poudariti, da forum predstavlja pomembno priložnost za krepitev ne le političnih in gospodarskih vezi, temveč tudi za utrjevanje vloge Slovenije v mednarodni skupnosti, pri čemer je ključno, da se njegovega pomena zaveda tudi slovenska javnost. Zato me veseli, da se letošnje število akreditiranih novinarjev bliža številki 100, med njimi pa je približno 40 tujih, kar kaže, da se glas o forumu širi v tujino, to pa pomeni odlično popotnico za prihodnja leta.