Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki med drugim odpravlja predhodni zakonodajni referendum, saj ga je z odločbo razveljavilo že ustavno sodišče. Usklajena določila predvidevajo tudi povišanje števila podpisov za začetek postopka zbiranja 40.000 podpisov, potrebnih za razpis referenduma s 1.000 na 2.500. SNS vztraja tudi na t. i. referendumskem dnevu.

S sprembami se po besedah predlagatelja, ministra za javno upravo Gregorja Viranta, strinjajo tako vladne kot opozicijske stranke. Podporo predlogu sprememeb pa odreakjo v SNS-u, saj zahtevajo uvedbo t. i. referendumskega dne. Po mnenju Saša Pečeta bi država na ta način, upoštevajoč povečano število referendumov od l. 2000 dalje, na letni ravni prihranila do poldrugo milijardo tolarjev. Peče je tudi zagotovil, da bo v primeru neuskladitve predloga nacionalna stranka poskušala z amandmajem, sicer pa zakona ne bo podprla.

Virant odgovarja, da naj bi bila v zakon vgrajena možnost tempiranja izvedbe referenduma v okviru enega leta in posledične možnosti združitve dveh izražanj ljudske volje. Stroški enega namreč znašajo 700 milijonov SIT.

Pomembne predlagane novosti imajo načelno podporo
Liberalna demokracija predlagano rešitev skrajšanja roka za zbiranje 40.000 podpisov s sedanjih 30 na 25 do 30 delovnih dni. Največja opozicijska stranka podpira tudi možnost prestavitve referenduma na kasnejši datum, če tako zahteva dvetretjinska poslanska večina. Potrjeni referendum bi se tako lahko na poznejši datum združil z izvedbo razpisanih volitev, s čimer bi država spet prihranila zajeten kup davkoplačevalskega denarja.

Tudi SD podpira skrajšanje roka za zbiranje podpisov, prav tako pa zagovarjajo predlagano možnost prestavitve referenduma za 45 dni, za kar bi bila zopet potrebna ustavna večina članov DZ-ja. Poleg tega pa socialni demokrati odobravajo predlog, da se zbiranje podpisov ne bi moglo začeti med parlamentarnimi počitnicami.

Na usklajevalnem sestanku je bilo govora tudi o potrebni udeležbi ter najmanjšem deležu glasov volivcev na referendumskem odločanju, da bi bile pobude sprejete. Minister Virant idejo o kvorumih, ki pa terja ustavne spremembe, osebno podpira, saj bi bilo to zagotovilo, da bi se na referendumih odločalo le o zadevah, ki so zanimive dovolj širokemu krogu ljudi.

Za sprejem sprememb zakona o referendumu in ljudski iniciativi sta potrebni dve tretjini poslanskih glasov.